Staroslovansko grobišče na Rodinah

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Žirovnica / ponedeljek, 31. december 2007 / 06:00

Pri gradnji kanalizacije na Rodinah so odkrili 38 skeletnih grobov, ki jih arheologi umeščajo v 9. in 10. stoletje. Kdo bo kril strošek konzervatorskih del?

Žirovnica – Na Rodinah so ob gradnji kanalizacije sredi oktobra naleteli na staroslovansko grobišče. V sklopu izkopavanj, ki so potekala do 20. novembra, so odkrili 38 skeletnih grobov, ki jih arheologi na podlagi pridatkov umeščajo v 9. in 10. stoletje. »Gre za dokaj bogato najdišče. V kar 19 grobovih smo dobili pridatke; pojavljajo se bronasti obsenčniki, polmesečasti uhani, prstani, okrogle fibule, železni noži. Najdišče se po kvaliteti najdb in pomembnosti pridružuje bližnjima najdiščema v Smokuču in Doslovčah. Kažejo na dokaj gosto staroslovansko poselitev tega prostora,« je pojasnila arheologinja Judita Lux iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj.

Po ugotovitvah vodje izkopavanj Milana Sagadina je posebnost grobišča na Rodinah izjemna velikost: »Odkriti grobovi so izven obstoječega pokopališča, torej precej daleč od cerkve sv. Klemena. Poleg tega so nas domačini opozorili na naključne najdbe človeških kosti tudi na njivi zahodno od raziskanega območja. Po starosti skeletov sklepamo, da je jedro grobišča skoncentrirano okrog cerkve, kjer od 9. stoletja dalje praviloma nastajajo grobišča. Opraviti imamo z izjemno velikim grobiščem, kakršna so znana samo iz najpomembnejših prafarnih središč.«

Z novimi najdbami pa so se znova pojavili že znani problemi. Ko so namreč v preteklosti pri gradnji kanalizacije v Smokuču in Doslovčah naleteli na arheološka najdišča, je občina Žirovnica pokrila večji del stroškov arheoloških izkopavanj, ne pa tudi kasnejših konzervatorskih del, češ da ji zakon tega ne nalaga. V primeru Rodin je občina v izogib zapletom poravnala vse stroške izkopavanj, znova pa zavrača poplačilo postizkopavalnih del. V Zavodu za varstvo kulturne dediščine Kranj si po drugi strani prizadevajo, da bi občina plačala tudi konzervatorska dela. Problem je nastal, ker vsaka stran po svoje tolmači določila zakona o varstvu kulturne dediščine. »Kakorkoli so zahteve spomeniškovarstvene službe obremenjujoče za občinske proračune, pa rezultati, do katerih prihajamo, po našem mnenju daleč presegajo morebitne trenutne konflikte. Upamo, da nam bo kljub odklonilnim stališčem tako občine kot države uspelo izpeljati konservatorske postopke in ohraniti najdbe kot dokument zgodnje zgodovine,« je v poročilu občini zapisal Sagadin.