Veseli se že študija psihologije

Med enajstimi letošnjimi maturanti, ki so na spomladanskem roku mature dosegli najvišji možni splošni uspeh, je bila tudi Tina Kuhar z Gimnazije Škofja Loka.

Letošnja matura je bila resnično nekaj izjemnega, že priprave so potekale v posebnih razmerah. Po čem si boste vi najbolj zapomnili letošnjo maturo?

Predvsem po tem, da res nisem pričakovala, da bom četrti letnik zaključila na tak način. Nikoli si nisem predstavljala, da bodo zadnji meseci priprav na maturo potekali na daljavo. Bom pa to vzela tudi kot pomembno izkušnjo, kako se odzvati, ko te preseneti neka taka nenavadna situacija, in kako pomembno je, da se znaš prilagoditi. To se mi zdi pomembna lastnost, da te vsaka sprememba ne vrže iz tira oziroma da znaš situacijo obrniti sebi v korist.

Nekateri so pozivali celo k odpovedi mature. Se je vam to takrat zdelo smiselno?

Osebno se mi ni zdelo smiselno, saj bi v vsakem primeru morali izvesti določene preizkuse znanja, meni pa je bolj ustrezala matura kot recimo sprejemni izpiti. Vseeno sem pričakovala, da bodo mogoče kakšen izpit malce prilagodili, a na koncu je bila edina sprememba, da smo esej in drugo izpitno polo pri slovenščini pisali na isti dan. Nisem pa si želela odpovedi mature.

Se vam torej zdi, da bi to prineslo še več težav kot izvedba mature v posebnih razmerah?

Po moje tisti, ki so pozivali k odpovedi, niso imeli pripravljene nobene boljše alternative.

Po drugi strani za uspeh na maturi verjetno ne zadostujeta zgolj dva meseca priprav, ampak je pomembno tudi znanje, ki ga pridobiš skozi celotno srednješolsko izobraževanje?

Za uspeh so pomembna vsa štiri leta trdega dela, ne samo zadnji dve leti, kot prav tako mislijo nekateri. Pomembna je tudi osnova, ki jo pridobiš v prvih dveh letnikih, na kateri naprej gradiš znanje.

Kako so potekale priprave, kdo vam je bil v največjo pomoč?

Prvi teden karantene si niti nismo predstavljali, da bo to trajalo toliko časa, zato smo se vsi tega lotili bolj lahkotno. Ko smo ugotovili, da so razmere resne, pa so se tudi profesorji zelo zavzeli za nas; tudi oni so se morali prilagoditi, situacija je bila tudi zanje nova. Najbolj se je poznalo pri matematiki, da se je profesorica res trudila in po moje tudi v šoli ne bi mogli delati nič bolj učinkovito. Tudi ostali profesorji so se zelo trudili za nas, zavedali so se, da smo zaključni letnik, in so nam pri predmetih, ki niso bili maturitetni, marsikaj olajšali. Njihova zavzetost se je na koncu odrazila tudi v našem uspehu. Po drugi strani pa je bilo zelo očitno, da jim ni šlo zgolj za naš uspeh na maturi, med karanteno so ves čas preverjali tudi, kako se počutimo.

Kaj vas je najbolj skrbelo?

Najbolj me je skrbela angleščina na višjem nivoju, saj zadnja dva meseca nismo veliko govorili v angleščini. Obenem bi se tudi sicer počutila bolj pripravljeno oziroma bi šla na maturo z boljšim občutkom, če bi priprave potekale v šoli.

Kakšen pa je občutek, ko se zaveš, da si najboljši med najboljšimi?

Zelo sem bila ponosna nase, saj sem predvsem sebi dokazala, da zmorem. Sprva niti nisem čisto dojela, da sem to dosegla. Ob zaključku mature sem sicer pomislila, da bi lahko postala zlata maturantka, da bi postala diamantna, se mi pa ni zdelo pretirano uresničljivo. Zato je bilo to zame še toliko večje presenečanje, ko sem videla rezultate. Že od začetka nisem ciljala na to, saj mi drugače verjetno ne bi uspelo, ker bi bila preveč obremenjena z osredotočenostjo na tak rezultat. Želela sem zgolj pokazati, kaj znam in zmorem, in dati največ od sebe.

Ste težko čakali rezultate? Ob kateri uri ste bili za računalnikom?

Večer pred razglasitvijo rezultatov sem skoraj težje zaspala kot pred katerim od maturitetnih izpitov; težko sem čakala in tudi zjutraj sem takoj pogledala rezultate.

S kom ste najprej delili novico o svojem uspehu na maturi in kdo se je tega poleg vas najbolj razveselil?

Zagotovo moji starši, ki so vstali še pred mano, ker so tako težko čakali rezultate. Bili so zelo veseli in ponosni name, tako da smo tisti dan praznovali v družinskem krogu.

Ob podelitvi maturitetnih spričeval so se vam drugi sošolci zahvaljevali za pomoč pri pripravah na maturo. Vam torej svojega znanja ni težko deliti tudi z drugimi, med vami ni bilo tekmovalnosti?

Ne, sploh ne, zdi se mi, da na maturi vsak tekmuje predvsem sam s sabo. S tem, ko nekomu pomagaš pri razlagi snovi, tudi sam marsikaj ponoviš. V šoli na splošno zelo poudarjajo solidarnost in medsebojno pomoč in tudi to je pomembno znanje, ki smo ga usvojili v štirih letih.

Kakšni so bili sicer odnosi na škofjeloški gimnaziji, ki ste jo obiskovali pretekla štiri leta, tako med dijaki kot z učitelji?

Odnosi so bili precej tesni, spletlo se je veliko prijateljstev, med nami nikoli ni bilo nekega rivalstva. Dijaki smo med seboj sodelovali, dobre odnose smo imeli tudi s profesorji. Seveda je bilo odvisno od vsakega posameznega profesorja, a z večino se je bilo mogoče marsikaj dogovoriti. Sploh v zadnjih mesecih so bili zelo razumevajoči.

V kakšnem spominu vam bodo torej ostala srednješolska leta?

V zelo lepem spominu; na koncu ni štelo zgolj pridobljeno teoretično znanje, ampak smo se naučili tudi sodelovanja, pridobili smo delovne navade in spoznali, da včasih trdo delo k uspehu pripomore več kot sam talent.

Za rezultat, kot ste ga dosegli, ste morali pri nekaterih predmetih izbrati višjo raven. Kaj vas je spodbudilo k taki odločitvi?

Pri angleščini sem se za to odločila predvsem zaradi tipa eseja, saj se na višji ravni piše na podlagi prebranega literarnega dela, kar mi bolj ustreza. Obenem se mi je zdelo, da imam pri angleščini dovolj znanja tudi za ostale naloge na višji ravni. Pri matematiki pa sem se za višji nivo odločila, ker se mi je zdelo škoda, da bi zapravila znanje, ki sem ga pridobila v štirih letih. Želela sem tudi izkoristiti, ker na izbranem študiju ne bom več imela veliko matematike.

Kje boste nadaljevali študij?

Študirala bom psihologijo. Dolgo sem bila prepričana, da bom študirala slovenščino, v drugem letniku, ko smo se prvič srečali s predmetom psihologija, pa so me te vsebine povsem navdušile in se že zelo veselim študija.

Kateri predmet, če sploh kateri, pa vam je na maturi povzročal največ preglavic?

Že na splošno mi je največ težav povzročala fizika, zato je tudi nisem izbrala na maturi. Na maturi pa je bilo pri vsakem predmetu tudi kaj bolj zahtevnega – pri psihologiji ali biologiji recimo je bila to zelo obsežna snov, ki jo je bilo treba predelati.

Dodaten stres je verjetno letos predstavljalo tudi to, da ste pisali esej in drugo izpitno polo pri slovenščini na isti dan?

Zagotovo je bilo zaradi tega malo dodatnega stresa, saj je bila snov tisti dan res obsežna. Zato sem se bala, da ne bom dan kasneje, ko so me že čakali novi pisni izpiti, preveč utrujena. To te malce psihično izčrpa.

Ste si po maturi že privoščili kaj oddiha?

Vzela sem si že kakšen dan počitka, ustrezalo mi je, da mi ni bilo treba nič delati. Sicer pa sta pred mano še dobra dva meseca, ki ju bom izkoristila za kakšen izlet po Sloveniji in obiskala katerega od naših lepih krajev, saj v tujino verjetno ne bomo šli. Pa kakšno dobro knjigo po svoji izbiri bom prebrala.

Kako kot mlada intelektualka doživljate sedanje razmere v Sloveniji in svetu?

Skrbi me, ker se mi zdi, da svetovni voditelji podcenjujejo našo generacijo; čeprav imamo volilno pravico, se mi zdi, da je naše mnenje včasih odrinjeno na stran. Osebno me najbolj skrbi podnebna oziroma okoljska kriza. Občutek imam, da se globoko v sebi vsi zavedamo, da bo to treba rešiti, a še vedno prevlada hlepenje po bogastvu, kapitalu ... In ko spremljam politike, me vse skupaj spominja na dramo absurda – med seboj se ne poslušajo in ni videti, da so pripravljeni sprejemati kakršnekoli kompromise oziroma poslušati tudi drugo stran.

Kje vidite sebe čez recimo deset let?

Želim si postati klinična psihologinja. Moj življenjski cilj je, da bi si ustvarila uspešno poklicno kariero, obenem pa tudi družino, čeprav se zavedam, da je danes to zelo težko; a če si nekaj zelo želiš, je vse mogoče.

Kateri pa so vaši najljubši konjički, s čim si zapolnite prosti čas?

Zelo rada berem, sicer pa rekreativno treniram atletiko. Sprostitev rada poiščem tudi v naravi.