Železna pot brez meja

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 25. december 2007 / 06:00

Ob zaključku mednarodnega muzejskega projekta Železna pot so v Bohinjski Bistrici premierno predstavili dokumentarni film Železna pot.

V delu Muzeja Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled nova razstava o arheoloških raziskavah v bohinjskem visokogorju, ki so v zadnjih treh letih potekale v okviru mednarodne muzejskega projekta Železna pot (Iron Route), v katerem so sodelovali muzeji iz Slovenije, Avstrije in Italije. Omenjeni projekt pa so v sredo simbolično zaključili s predstavitvijo dokumentarnega filma z istoimenskim naslovom Železna pot, delo režiserja in scenarista Jadrana Sterleta v produkciji Studia Vrtinec iz Novega mesta. V sedmih muzejih iz treh sosednjih držav so v zadnjih treh letih raziskovali skupno preteklost rudnikov železa, svinca in cinka na območju južno alpskega prostora. Po zaprtju večine rudnikov se je ta zgodovina spremenila v kulturno in naravno dediščino, ki jo posamezni muzeji ohranjajo in predstavljajo javnosti. Del tega je tudi tokratni film.

Osnovni koncept, po katerem je avtor Jadran Sterle zasnoval 26 minut dolg dokumentarni filma na temo Železne poti, je bil v rudarski in železarski tradiciji na določenem področju, ki ga ta projekt zajema. »Vsebinsko sem zgodbo razdelil na dve plasti. En del zgodbe pripoveduje bralec besedila, v katerem povzemam splošne podatke in ugotovitve, ki gledalca povedejo v posamezni prostor, dolino, pogorje, kraj, muzej, v drugem delu pa svoje raziskave, muzejske zbirke in lokalno rudarsko železarsko zgodovino z zanimivostmi predstavlja domačin, sodelavec v projektu.« Tako so poleg raziskav v Bohinju in projektov v Mežici, predstavljajo še področja oziroma kraji Hüttenberg v Avstriji, v Italiji pa Val Canale, Valle Trompia, Valli Seriana in Valle D'Aosta.

Kot je ob predstavitvi povedala ravnateljica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik Toman, so tokrat prvič sodelovali v tako obsežnem mednarodnem projektu, ki ga je ob sredstvih lokalne skupnosti izdatno podprla tudi Evropska skupnost. »Lahko se pohvalimo z rezultati triletnega dela, ki smo ga vložili v naš del »Železne poti« in hkrati upamo, da bo v prihodnje v podobni obliki sodelovanja s tujimi partnerji, ta dobila tudi svoje nadaljevanje.« O pomembnosti projekta Železna pot je govoril tudi bohinjski župan Franc Kramar, ki je podprl takšno mednarodno sodelovanje, poudaril pomen arheoloških raziskav za Bohinj in izrazil nujnost, da izsledke raziskav uporabijo tako v muzejske, izobraževalne, kot turistične namene.

»Naš skupni film vseh partnerjev v projektu Železna pot je zadnja aktivnost v tem okviru. Gre za kulturno-zgodovinski predvsem pa predstavitveni film o tem, kar smo v zadnjih treh letih počeli in je hkrati tudi promocijsko gradivo za našo skupno Železno pot,« je povedala arheologinja Mija Ogrin, vodja projekta pri Gorenjskem muzeju, ki ji je v zadnjih letih Železna pot postala tako rekoč del življenja. Temeljno dognanje arheoloških izkopavanj na Kleku na Pokljuki, Na Komni, na Zadnjem Voglu in na Pečani na Jelovici je povezava med rudarstvom in pašništvom … Projekt Železna pot pa je predvsem koščke preteklosti posameznih krajev iz treh sosednjih evropskih držav združil v skupno zgodovino. »S posameznimi sodelujočimi partnerji bomo projekt nadaljevali, saj smo ravno v fazi prijav na nov evropski projekt in lovimo roke konec januarja. V tem projektu bo raziskav manj, vsebinsko pa bomo večji poudarek dali na promocijo in nadaljnjo prezentacijo Železne poti.« Zdaj imajo film, v Muzeju Tomaža Godca razstavo, po krajih, kjer so potekala arheološka izkopavanja, so pripravili Visokogorske kulturne poti, raziskano pa je oziroma bo predstavljeno tudi v različnih publikacijah.