Božično-novoletni Bruselj o pravicah otrok

Besedilo: Metja Stritmar
Kategorija: GG Plus / sobota, 22. december 2007 / 06:00

Na povabilo organizacije za otrokove pravice Euronet - European Children´s Network in švedskega Save The Children smo se odpravili v Bruselj, iz Slovenije se nam je pridružila Manca Poglajen iz organizacije Humanitas.

Brussel, kot mu pravijo Flamci, in Bruxelles, kot mu pravi francosko govoreči del prebivalstva, je neuradno prestolnica Evrope, saj večina Evropejcev o mestu govori na ta način. Vmestu je eden od sedežev Evropskega parlamenta in dom večine evrokratov, ki zaznamujejo utrip mesta.

Samozavest in skromnost

Kako lahko opredelimo karakterne lastnosti Bruslja? Samozavest je skozi stoletja ustvarilo nenehno bojevanje za ozemlje, kjer so se za prevlado borile evropske velesile. Navkljub vsemu se je na tem prostoru razvila močna samosvoja identiteta, ki diha iz vsake stavbe vmestu. Denimo znamenita Mestna hiša ali Hotel De Ville, gotska stavba, ki so jo začeli graditi leta 1402 in velja za najlepšo gotsko stavbo vtem delu Evrope. Ali Atomium, o katerem so leta 1958 prireditelji svetovne razstave sanjali kot o stavbi, ki naj bi bila simbol vsega človeštva, ali nenazadnje “najstarejši bruseljski meščan“ Manneken Pis, 1619, ki ga je ustvaril Jerome Duquesnoy starejši; (le katero slovensko mesto bi fantka, ki lula, ponosno predstavljajo vsemu svetu kot svojo naj znamenitost?).

Bruselj je mesto kavarn, restavracij in gostiln. V ljubkem lokalu La Lunette se obiskovalec mesta odžeja zvrčkom domačega piva ali vznameniti Galeries St. Hubert posedi ob skodelici dobre kave in sladkem prigrizku vaflov, obloženih s stepeno smetano. Večina zgradb, ki jih je ustvaril slavni arhitekt obdobja art nouveau Victor Horta (1861-1947), je porušenih, njegova hiša vRue Americaine je ostala do danes. Muzej prikazuje delo arhitekta, ki je pretrgal stradicijo meščanskih hiš zvelikimi temnimi prostori. Notranjost je svetla in zračna, zogledali, belo keramiko in svetlobnim jaškom.

Poslastica za vse ljubitelje stripa je Magazins Wacquez. Monsieur Wacquez je Victorju Horti naročil projekt za trgovine znjegovimi tkaninami. Stavbo so leta 1970 zaprli in predvideli za rušenje, vendar so jo na pritisk javnosti spomočjo kralja rešili in spremenili vmuzej. Muzej je vveč nadstropjih in hrani bogat arhiv, ki je mešanica art nouveau in je eden od biserov Bruslja. Med stripovskimi junaki je verjetno ves svet spoznal Tintina in Milou, avtorja Georgesa Remija.

Bruselj je živahno in evrokratsko utripajoče mesto, ki se vseskozi spreminja, glede na potrebe Evropske skupnosti, ki svoje uradnike pošilja vbelgijsko glavno mesto. Leta 2000 je bilo mesto prestolnica evropske kulture in videti je, da kulturni dogodki kar kipijo od ustvarjalne energije. Iz mesta trgovcev se vse bolj razvija vmesto, ki postaja eno od vodilnih svetovnih mest spodročja politike in ekonomije.

Delovno srečanje o pravicah otrok

V pričakovanju božiča in novega leta, ki se ga, priznajmo, najbolj veselijo otroci, je bilo vBruslju vprostorih hotela Novotel 11. decembra srečanje organizacij, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo spravicami otrok. Srečanja smo se udeležili predstavniki nevladnih organizacij in organizacij, ki spadajo vokvir državne institucije (CSD Ljubljana Vič Rudnik, Mladinsko središče Vič) in društvo Humanitas iz Slovenije, predstavniki Nemčije, Švedske, Francije, Belgije, Danske, Avstrije, Velike Britanije, Bolgarije, Češke in Litve. Predstavniki Euroneta, Social Platform, Women's European Lobby in Evropske komisije (Marie–Anne Paraskevas, DG Employment).

Cilj srečanja je bil vzpostaviti strategijo Euroneta in organizacij spodročja človekovih pravic za obdobje predsedovanja Slovenije (januar-junij 2008), Francije (julij-december 2008), Češke (januar-junij 2009) in Švedske (julij-december 2009). Vnamenu strategije je ozavestiti EU in njene pristojne institucije in organizacije (nevladne in vladne) o pomenu človekovih pravic, prispevati kizoblikovanju vokviru EU enotne politike o pravicah otrok in predvsem vplivati na to, da so pravice otrok ena ključnih nalog posameznega predsedstva.

Pravice otrok so del nove (lizbonske) EU pogodbe, kjer na ravni Evropske unije komisija in DG Employment vodi posebno politiko boja proti revščini spoudarkom na preprečevanju revščine otrok, kar je tudi eden od temeljev politike Evropske unije glede otrokovih pravic. Pravice otrok obravnava skupina l'Europe de l'Enfance, kjer se vokviru te organizacije dogajajo neredni in neuradni sestanki javnih uslužbencev. Slovenske smernice včasu predsedovanja EU glede pravic otrok so obravnavanje kršenja otrokovih pravic voboroženih spopadih (otroci, vojaki, itd.). Na srečanju smo se dogovorili o ciljih, ki naj bi bili ključni za čas slovenskega predsedovanja EU in vodilo knadaljnjim smernicam ob predsedovanju držav vprihodnosti.

Institut varuha otrokovih pravic

V Sloveniji moramo organizirati sestanek l'Europe de l'Enfance vsodelovanju znevladnimi in vladnimi organizacijami na najvišji ravni, kjer bodo namesto sekretarjev prisotni ministri. L'Europe de l'Enfance naj se vvseh državah vzpostavi kot redni mehanizem. Kot prioriteta naj se obravnava revščina otrok in otroci voboroženih konfliktih. Predlog slovenskih predstavnic je, da se vSloveniji vzpostavi institut varuha otrokovih pravic, enako velja za vse države članice EU, ki tega instituta še nimajo. Eden od ciljev je spodbujanje k čimprejšnjemu podpisu in ratifikaciji lizbonske pogodbe. Pravice otrok morajo biti vključene vzaključno deklaracijo oz. resolucijo Evropskega sveta. Ozaveščanje javnosti o obstoju in pomenu pravic otrok.

V državah Evropske skupnosti živi približno 94 miljonov otrok in mladih ljudi vstarosti od 0 do 18 let, zato je pomembno, da se politika do pravic otrok izpostavlja kot širši družbeni problem, ki naj bo prisoten vvseh institucijah, tako vladnih kot nevladnih.