Nevenka Škrlj

Učilnica brez vode ni učilnica

Pogovor z Nevenko Škrlj, ravnateljico Osnovne šole Simona Jenka Kranj, o problematiki šole Center

Osnovna šola Simona Jenka Kranj je z 843 učenci v 43 rednih oddelkih in s 14 oddelki podaljšanega bivanja v šolskem letu 2007/08 največja osnovna šola v občini. Imate tri podružnice, matična šola pa ima dve stavbi. V eni od teh dveh stavb, t.i. šoli Center, v tem šolskem letu ni prvih razredov. Zakaj ne?

»Najprej moram povedati, da je zelo pohvalno, da smo ravnatelji kranjskih osnovnih šol prvič dobili v roke delovno gradivo s strani občine, v katerem so napisana izhodišča za strategijo oblikovanja šolskih okolišev. Gradivo smo skupaj s predstavniki Mestne občine Kranj in predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport obravnavali na delovnem sestanku prejšnji četrtek.

Na OŠ Simona Jenka smo letos vpisali 94 prvošolcev na celotni šoli. Število vpisanih prvošolcev na matično šolo (v obeh stavbah) je 45, kar je omogočalo oblikovanje samo dveh oddelkov; v enem je 23 učencev, v drugem 22. Za šolo Center je bilo vpisanih le 6 otrok, zato sta oba oddelka na matični šoli.«

Šolo Center naj bi obiskovali otroci z območja Krajevne skupnosti Center. Temu ni tako, saj otroci hodijo tako v šolo Center, kot tudi v OŠ Staneta Žagarja. Zakaj je postavljena meja sredi krajevne skupnosti?

»Pred leti, ko smo imeli na šoli zaradi prostorske stiske še pouk v izmenah, so zmanjšali šolski okoliš in otroke začeli preusmerjati na OŠ Staneta Žagarja. Projekcije vpisa za naslednja leta kažejo, da bi, v kolikor bi vpisovali v prvi razred vse otroke iz območja KS Center, na šoli Center spet lahko imeli oddelek prvega razreda. Mislim, da s tem vpis v OŠ Staneta Žagarja ne bi bil ogrožen, saj bo v njihovem šolskem okolišu zaradi novogradenj veliko priseljencev. Odločitev o tem je v pristojnosti Mestne občine in Krajevne skupnosti Center.«

 

Pol stavbe, v kateri je šola Center, je od izselitve ekonomske šole prazne. Bi vaša šola potrebovala celo stavbo?

»Letos smo na tesnem, pa nimamo oddelka prvega, niti drugega razreda. Vsaka polovica stavbe ima enajst učilnic, vse ostale so narejene provizorično; učilnica brez vode pa ni učilnica. Knjižnica in jedilnica sta v še slabšem stanju. Moj odgovor je: potrebovali bi večino prostorov druge polovice stavbe, če bomo vpisovali tudi prvošolce.«

 

Slišati je možnost, da bi šolo Center izselili, otroke pa razdelili po drugih šolah.

»O tem ne vem ničesar, le kam?«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / torek, 29. avgust 2023 / 16:47

Šuštarska nedelja v Tržiču

Tržič – Štiridnevni festival pod skupnim imenom Šuštarfest se bo v Tržiču začel ta četrtek ob 18. uri z odprtjem razstave Sloves Pekovih modnih revij v Galeriji Atrij Občine Tržič. Vrhunec dogajanj...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...