Nevenka Škrlj

Učilnica brez vode ni učilnica

Pogovor z Nevenko Škrlj, ravnateljico Osnovne šole Simona Jenka Kranj, o problematiki šole Center

Osnovna šola Simona Jenka Kranj je z 843 učenci v 43 rednih oddelkih in s 14 oddelki podaljšanega bivanja v šolskem letu 2007/08 največja osnovna šola v občini. Imate tri podružnice, matična šola pa ima dve stavbi. V eni od teh dveh stavb, t.i. šoli Center, v tem šolskem letu ni prvih razredov. Zakaj ne?

»Najprej moram povedati, da je zelo pohvalno, da smo ravnatelji kranjskih osnovnih šol prvič dobili v roke delovno gradivo s strani občine, v katerem so napisana izhodišča za strategijo oblikovanja šolskih okolišev. Gradivo smo skupaj s predstavniki Mestne občine Kranj in predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport obravnavali na delovnem sestanku prejšnji četrtek.

Na OŠ Simona Jenka smo letos vpisali 94 prvošolcev na celotni šoli. Število vpisanih prvošolcev na matično šolo (v obeh stavbah) je 45, kar je omogočalo oblikovanje samo dveh oddelkov; v enem je 23 učencev, v drugem 22. Za šolo Center je bilo vpisanih le 6 otrok, zato sta oba oddelka na matični šoli.«

Šolo Center naj bi obiskovali otroci z območja Krajevne skupnosti Center. Temu ni tako, saj otroci hodijo tako v šolo Center, kot tudi v OŠ Staneta Žagarja. Zakaj je postavljena meja sredi krajevne skupnosti?

»Pred leti, ko smo imeli na šoli zaradi prostorske stiske še pouk v izmenah, so zmanjšali šolski okoliš in otroke začeli preusmerjati na OŠ Staneta Žagarja. Projekcije vpisa za naslednja leta kažejo, da bi, v kolikor bi vpisovali v prvi razred vse otroke iz območja KS Center, na šoli Center spet lahko imeli oddelek prvega razreda. Mislim, da s tem vpis v OŠ Staneta Žagarja ne bi bil ogrožen, saj bo v njihovem šolskem okolišu zaradi novogradenj veliko priseljencev. Odločitev o tem je v pristojnosti Mestne občine in Krajevne skupnosti Center.«

 

Pol stavbe, v kateri je šola Center, je od izselitve ekonomske šole prazne. Bi vaša šola potrebovala celo stavbo?

»Letos smo na tesnem, pa nimamo oddelka prvega, niti drugega razreda. Vsaka polovica stavbe ima enajst učilnic, vse ostale so narejene provizorično; učilnica brez vode pa ni učilnica. Knjižnica in jedilnica sta v še slabšem stanju. Moj odgovor je: potrebovali bi večino prostorov druge polovice stavbe, če bomo vpisovali tudi prvošolce.«

 

Slišati je možnost, da bi šolo Center izselili, otroke pa razdelili po drugih šolah.

»O tem ne vem ničesar, le kam?«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 22. november 2017 / 09:40

Japonska

Ta teden se mi je Japonska približala kar sama od sebe. Pri bralnem krožku smo brali knjigo Isabell Allende Japonski ljubimec. Knjiga je zelo popularna, čakalna vrsta v knjižnicah je dolga. Ni težk...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...