Slovenija, Bled

Slovenija

Slovenija je stičišče štirih glavnih evropskih geografskih regij: Alp, Dinarskega gorstva, Panonske nižine in Sredozemlja. Je dežela, ki ima vse: gore, ravnine in morje.

Članstvo v evropski uniji: od leta 2004

Politična ureditev: parlamentarna republika

Glavno mesto: Ljubljana

Površina: 20.273 km2

Prebivalstvo: 2 milijona

Denarna enota: evro (prej slovenski tolar)

BDP: 13.834 evrov na prebivalca

Uradni jezik: slovenščina (in jezika manjšin italijanščina in madžarščina)

Slovenija (uradno Republika Slovenija) je demokratična republika v južnem delu Srednje Evrope in skrajnem severnem delu Sredozemlja. Naša država na zahodu meji na Italijo, na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko, na vzhodu in jugu na Hrvaško. Slovenija je razdeljena na občine. Najdemo jo na stičišču alpskega, sredozemskega, panonskega in dinarskega sveta. Slovenska obala Jadranskega morja je dolga 46,6 kilometra. Najvišji vrh je Triglav (2864 metrov).

Ko tujcem predstavljamo Slovenijo, jim povemo, da je ena od nekdanjih šestih jugoslovanskih ustanovnih republik, ki se je z razpadom Jugoslavije osamosvojila leta 1991. Mnogim pa je bolj jasno, če jim Slovenijo predstavimo kot majhno državo na pol poti med Dunajem in Benetkami.

Slovanski predniki današnjih Slovencev so se na ozemlju Slovenije naselili v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala Karantanija, prva država alpskih Slovanov po padcu Rimskega imperija. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba - Karniola, ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz Salzburga in Ogleja začelo širiti tudi krščanstvo. Okoli leta 1000 so bili napisani Brižinski spomeniki, prvi pisni dokument v slovenščini. V 14. stoletju je padla večina slovenskega ozemlja v posest Habsburžanov, kar je pozneje postala Avstro-Ogrska. V letu 1848 so v Pomladi narodov med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali združeno Slovenijo. Z razpadom avstro-ogrske monarhije leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje monarhije razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Ta je med 2. svetovno vojno razpadla, Slovenci pa smo se pridružili Demokratični federativni Jugoslaviji, poznejši Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ). Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila neodvisnost od SFRJ 25. junija 1991. Republika Slovenija je danes članica Organizacije združenih narodov, zveze NATO in Evropske unije.

Slovenija je gospodarsko razvita država, najbolj med tranzicijskimi državami. Ima industrijsko in rudarsko tradicijo. Kmetijstvo je manjšega pomena, saj je obdelanih le 12 odstotkov površja. V turizmu so pomembna obmorska letovišča, smučarska središča in toplice. Najpomembnejše industrijske panoge so avtomobilska, kemična, elektronika in električne naprave, kovinska, tekstilna in pohištvena.

Vodja države je predsednik, ki je izvoljen vsakih pet let. Volitve so bile prav letos, ko je na mestu predsednika države Janeza Drnovška zamenjal Danilo Türk. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je vlada, ki jo v tem mandatu vodi predsednik Janez Janša. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi parlament. Nepopolni dvodomni parlament Slovenije sestavljata državni zbor in državni svet Republike Slovenije. Državni zbor ima 90 sedežev, ki jih deloma zasedajo neposredno izvoljeni predstavniki in deloma sorazmerno izvoljeni predstavniki (po eden iz italijanske in madžarske manjšine). Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga družbene, gospodarske in strokovne skupine na eni ter predstavniki lokalnih interesov na drugi strani. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Parlamentarne volitve so vsake štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.

Med slovenskimi turističnimi znamenitostmi slovi Postojnska jama s slikovitimi stalaktiti in stalagmiti. Napisi v jamah kažejo, da so bili v njih prvi obiskovalci že leta 1213. Slovenci se lahko pohvalimo z vrsto znamenitih mož in žena, ki so oblikovali našo zgodovino in kulturo, od literatov Primoža Trubarja in Franceta Prešerna do fizika Jožefa Stefana, jezikoslovca Frana Miklošiča in arhitekta Jožeta Plečnika.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 18. maj 2018 / 15:05

Poslujejo prijazno družinam

Kranj – Ekvilib inštitut je v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ta teden podelil certifikate Družini prijazno podjetje 15 podjetjem, od tega so tri prej...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 15. oktober 2018 / 19:41

Problemi slepih in slabovidnih

Člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj so se pred današnjim Mednarodnim dnevom bele palice, 15. oktobrom, sprehodili po Kranju. Vprašali smo jih, kako se soočajo s težavam...

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. oktober 2018 / 19:40

Vse večje povpraševanje po certificiranem lesu

V Sloveniji se je doslej v certifikacijo gozdov po shemi PEFC vključilo več kot 1100 lastnikov, ki imajo v lasti 286 tisoč hektarjev gozdov.

Kultura / ponedeljek, 15. oktober 2018 / 19:39

Spomin na Janeza Juvana

V Mestni knjižnici Kranj je bil ob prvi obletnici smrti literarni večer o Janezu Juvanu (1936–2017).

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. oktober 2018 / 16:40

Kam z viški jabolk in hrušk

Narava nam je letošnjo sezono podarila obilo jabolk in hrušk. Pridelek je lahko za ozimnico, a kako še uporabiti viške jabolk in hrušk, ki jih bomo lahko uživali čez zimo in spomladi? Nekaj nasvetov j...

GG Plus / ponedeljek, 15. oktober 2018 / 16:39

Kranjska klobasa 2025

Javna sporočila o tem, da bo Kranj kandidiral za evropsko prestolnico kulture leta 2025, malo povedo o vsebinah in ambicijah te pobude.