Nemčija

Besedilo: GG
petek, 21. december 2007 / 06:00

Nemčija je s 356.970 kvadratnih kilometrov peta največja evropska država, po številu prebivalcev in bruto domačem proizvodu pa prva. Skupaj s Francijo je poglavitna oblikovalka politike Evropske unije.

Članstvo v Evropski uniji: ustanovna članica

Politična ureditev: zvezna republika

Glavno mesto: Berlin

Površina: 356.970 km2

Prebivalstvo: 82,5 milijona

Denarna enota: evro (prej nemška marka)

BDP: 27.163 evrov na prebivalca

Uradni jezik: nemški, več priznanih manjšinskih jezikov

Nemčija je država z največ prebivalci v Evropski uniji. Sega od Severnega in Baltskega morja na severu do Alp na jugu, po njenem ozemlju pa tečejo nekatere največje evropske reke: Ren, Donava in Laba. Je ena vodilnih svetovnih industrijskih držav. Na severu meji na Severno morje, Dansko in Baltsko morje, na vzhodu na Poljsko in Češko, na jugu na Avstrijo in Švico, na zahodu na Francijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg.

Že v petem stoletju so predhodniki današnjih Nemcev s prodorom postopoma zavzemali evropska ozemlja in osnovali temelje Frankovske države, ki je v 9. stoletju razpadla na vzhodni in zahodni del. Na tem ozemlju je bilo prvotno veliko manjših mestnih držav in Prusija. V 10. stoletju si podjarmijo Poljsko, germanizacija in kolonizacija poteka na slovanska območja. Postopoma postaja vodilna sila v evropskem prostoru. V 12. stoletju z ženitvijo dobijo še Sicilijo, osvajanja se nadaljujejo v 14. stoletju. V poznejših stoletjih je Nemčija bojišče tujih vojska in interesov, napadajo jo Turki, ogrožajo Francozi, v 18. stoletju izbruhnejo notranji boji med Prusi in Avstrijci. Leta 1848 se začne boj za združitev Nemčije, ki se udejanji 1862 pod vodstvom pruskega kralja Wilhelma I., namen združitve pa je bila večja gospodarska moč. Politika imperialistične ekspanzije vodi Nemčijo v spor z Veliko Britanijo in prvo svetovno vojno, v kateri je leta 1918 poražena. V naslednjih letih se Nemčija spet stabilizira. Leta 1933 pride na oblast Adolf Hitler, kar je začetek nacistične diktature. Leta 1939 sklene pakt s Sovjetsko zvezo in napade Poljsko, s čimer se začne druga svetovna vojna. Nemčija je bila poražena tudi v drugi svetovni vojni. Z njeno popolno kapitulacijo njeno ozemlje zasedejo sovjetske, britanske, ameriške in francoske sile. Državo razdelijo na dva dela: Zvezno republiko Nemčijo na zahodu in Nemško demokratično republiko na vzhodu. Glavno mesto Vzhodne Nemčije so leta 1961 razdelili z berlinskim zidom. Tega so porušili leta 1989 in tedaj se je začel proces ponovnega združevanja obeh Nemčij, katere nova prestolnica je Berlin.

Nemčija je zvezna republika. Poslance zvezne skupščine (Bundestag) izvolijo na splošnih volitvah neposredno za štiri leta, v zveznem svetu (Bundesrat) pa je 69 predstavnikov 16 zveznih dežel. Predsednik države je Horst Köhler. Po skoraj izenačenem izidu dveh največjih strank, Socialistične stranke in Krščansko demokratske unije, na predčasnih parlamentarnih volitvah septembra 2005 je bila vzpostavljena velika koalicija, ki jo vodi prva kanclerka v zgodovini Nemčije, predsednica krščanskih demokratov Angela Merkel.

Nemčija je gospodarsko tretja najmočnejša država na svetu, najpomembnejše panoge pa so avtomobilska in strojna industrija, proizvodnja elektronske in komunikacijske opreme, kemična in farmacevtska industrija. Nemška podjetja veliko vlagajo v države srednje in vzhodne Evrope, ki so se Evropski uniji pridružile leta 2004. Nemčija je v gospodarskem pomenu za ZDA in Japonsko tretja najpomembnejša država na svetu. Z ameriško pomočjo se je država po drugi svetovni vojni hitro industrializirala in postala sinonim za kakovost delovne sile in proizvodov. Gospodarski uspehi so se s priključitvijo manj razvitih vzhodnih dežel precej poslabšali. Nemško gospodarstvo v zadnjih letih doživlja velike spremembe. Združitev z bivšo vzhodno Nemčijo je bila zanj velika obremenitev.

V Nemčiji so se rodili velikani evropske klasične glasbe Johann Sebastian Bach, Ludwig van Beethoven, Johannes Brahms in Richard Wagner. Nemška filozofska in književna dediščina obsega dela Lutra, Goetheja, Schillerja, Nietzscheja, Kanta, Brechta, Thomasa Manna in drugih.

Nemčija je drugi največji pridelovalec hmelja na svetu in slovi po svojem pivu. Vinsko trto gojijo v dolinah Mozele in Rena.