Irska

Irska, najbolj zahodno ležeča članica Evropske unije, je otoška država poleg Velike Britanije. Je država, ki je znala najbolje izkoristiti članstvo v EU za svoj gospodarski razvoj.

Članstvo v Evropski uniji: od leta 1973

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Dublin

Površina: 70.280 km2

Prebivalstvo: 4,2 milijona

Denarna enota: evro

BDP: 39.220 evrov na prebivalca

Uradni jezik: angleščina, keltščina

Irska, neuradno Republika Irska pokriva približno pet šestin otoka Irske, poleg Velike Britanije ob severozahodni obali Evrope. Preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva.

Republika Irska se je iz pretežno poljedelske dežele, kakršna je bila leta 1973, ko se je pridružila Evropski uniji (ni pa se odločila za članstvo v NATO), spremenila v keltskega gospodarskega tigra in postala sodobna, tehnološko napredna družba. Poljedelska je predvsem notranjost dežele, ki je pretežno ravninska s posameznimi hribi, številnimi jezeri in močvirnatimi predeli. Obalno hribovje na zahodu se ponekod dvigne tudi nad tisoč metrov. Skoraj tretjina prebivalstva živi v Dublinu.

Irska se je po osmih stoletjih britanske nadvlade osamosvojila leta 1922, ko je bil otok po angleško-irski vojni razdeljen na pretežno katoliško irsko državo (zavzema približno 80 odstotkov otoka) in na protestantsko Severno Irsko, ki je ostala pod vladavino Velike Britanije. V zadnjih letih hitro narašča številno prebivalcev, deloma zaradi naraščajoče natalitete, deloma pa zaradi priseljevanja, pri čemer gre po eni strani za visok delež potomcev irskih emigrantov, ki so predvsem v 19. stoletju zaradi revščine množično zapuščali Irsko, po drugi strani pa za delavce iz novih članic EU. Irska je demokratična republika. Predsednik države je neposredno izvoljen in njegov mandat traja sedem let. Na zadnjih predsedniških volitvah leta 2004 je zmagala Mary McAleese. Zakonodajni organ v državi je dvodomni parlament (oireachtas), ki ga sestavljata spodnji dom (Dail) s 166 poslanci in senat (Seanad) s 60 poslanci, ki je posvetovalni organ in nima pravice veta na odločitve Diala. Koalicijsko vlado sestavljajo stranke Fianna Fail, Stranka zelenih in Napredni demokrati, vodi pa jo premier Bertie Ahern.

Struktura irskega gospodarstva je v več pogledih neobičajna za razvito državo. Tako ima industrija veliko višji delež v BDP kot v primerljivo razvitih državah, ta delež pa še narašča. Delež storitev narašča počasneje, delež kmetijskega sektorja pa se zmanjšuje, vendar ima z 2,4-odstotnim deležem v BDP pomembnejšo vlogo v gospodarstvu kot v ostalih državah zahodne Evrope. Irsko gospodarstvo je eno najbolj odprtih na svetu, saj sta izvoz in uvoz v letu 2005 predstavljala kar 80,9 odstotka BDP. Irska velja v zadnjih petnajstih letih za eno gospodarsko najuspešnejših držav in beleži visoke stopnje rasti. Nizki davki na dobiček, ugodna geografska lega, članstvo v EU ter hitra rast delovne sile (predvsem zaradi priseljevanja) so pritegnili visok delež tujih neposrednih naložb. Multinacionalke, velika večina jih je iz ZDA, so svoja vlaganja osredotočile predvsem v hitro rastoče in tehnološko zahtevne sektorje, kot so informacijska tehnologija, finančne storitve, kemična industrija in farmacija.

Irsko ljudstvo je kljub težavni in viharni zgodovini ohranilo ljubezen do glasbe in pripovedništva. Irska, ki jo pogosto imenujejo dežela svetnikov in učenjakov, je rojstni kraj mnogih znamenitih angleško pišočih pisateljev, denimo Yeatsa, Joycea, Becketta, Wildea in Shawa. Irska je tudi domovina rokerjev mednarodnega slovesa, kot so U2, The Corrs in Sinead O'Connor.