Ciper, slovenska misija izpred nekaj let

Ciper

Otoška država v Sredozemskem morju, zemljepisno del jugozahodne Azije, zgodovinsko in kulturno del Evrope. Ob predzadnji širitvi leta 2004 je bila sprejeta v Evropsko unijo.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Nikozija

Površina: 9000 km2

Prebivalstvo: 0,8 milijona

Denarna enota: ciprski funt

BDP: 18.192 evrov na prebivalca

Uradni jezik: grški, turški, angleški

Otoška država Ciper je največji otok v vzhodnem Sredozemskem morju in tretji največji otok v Sredozemlju. Leži kakšnih sto kilometrov južno od Turčije in 150 kilometrov zahodno od Sirije. Osrednji gorski verigi sta Kirenijsko hribovje na severu in Troodos v srednjem in jugozahodnem delu otoka, med njima se razprostira rodovitna ravnina Messaria. Ciper je starodavno križišče poti med Evropo, Azijo in Afriko. Na njem so se menjavale civilizacije, kot dokazujejo številne sledi – rimska gledališča in vile, bizantinske cerkve in samostani, gradovi križarjev in prazgodovinske naselbine. Zemljepisno je bližja jugozahodni Aziji, kulturno in zgodovinsko pa je del Evrope. Njeno ime izvira iz eteociprske besede za baker, po bogatih nahajališčih te kovine.

V zgodovini tega sredozemskega otoka so se križale številne civilizacije, egejska, feničanska, maloazijska, mezopotamska, egiptovska. V 15. stoletju ga osvojijo Turki. Po rusko-turški vojni 1878 je Turčija odstopila Ciper veliki Britaniji in pri tem obdržala nominalno suverenost. Ko pa se je Turčija v prvi svetovni vojni pridružila centralnim silam, si je Velika Britanija priključila Ciper in ta je ostal britanska kolonija vse do leta 1960, ko je postala neodvisna. Posledica politične krize v začetku sedemdesetih let pa je razdelitev otoka na dva dela, grški in turški. Tako danes republika Ciper nadzoruje le južni dve tretjini otoka, severnega pa je leta 1974 zasedla Turčija in ustanovila Turško republiko Severni Ciper, čeprav te države razen Turčije ne priznava nobena druga država. V naslednjih desetletjih je severni del ostal naseljen izključno s Turki, južni dve tretjini pa z Grki. V letih 2003 in 2004 so v okrilju Organizacije združenih narodov tekla pogajanja za vnovično združitev obeh delov otoka, vendar je grški del zavrnil pogoje združitve. V okviru mirovnih sil so na Cipru do nedavna službovali tudi slovenski vojaki. Evropski uniji se je leta 2004 pridružil samo grški del otoka. Od leta 2003 državo vodi Tassos Papadopoulus.

Glavne gospodarske panoge so turizem, izvoz tekstilnih in obrtnih izdelkov ter ladijski promet. Domača obrt obsega vezenine, lončarske in bakrene izdelke.

Ciper slovi kot otok Afrodite, boginje ljubezni in lepote, ki naj bi se po izročilu rodila na njem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / ponedeljek, 21. oktober 2013 / 11:33

Diskriminacija pri grobovih?

Varuhinja človekovih pravic je od Občine Jesenice zahtevala pojasnilo glede cene najema grobov. Muslimani naj bi bili posredno diskriminirani.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / nedelja, 12. februar 2012 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Večkrat sanjam, kako sem v cerkvi in se škropim z blagoslovljeno vodo. Iskala sem kakšno razlago, vendar je nisem našla.« Lucija Draga Lucija, &nb...

Humor / nedelja, 12. februar 2012 / 07:00

Ta je dobra

Ne hodi v cerkev Srečata dva policaja župnika z obvezano glavo in ga vprašata, kaj se mu je zgodilo. Župnik jima pove, da se je udaril v bojler, in odide d...

GG Plus / nedelja, 12. februar 2012 / 07:00

Vaš razgled

GG Plus / nedelja, 12. februar 2012 / 07:00

Kronika tedna

Roparja za dvajset mesecev v zapor Koprsko sodišče je zaradi ropa pošte v Semedeli 17. novembra lani 23-letnemu Stefanu Pejoviću in 25-letnemu Mariu Iliću izreklo po d...

Zanimivosti / nedelja, 12. februar 2012 / 07:00

Angleščina ji najbolje gre

Sedemnajstletna Nina Štefan iz Gimnazije Domžale je slovenska zmagovalka prevajalskega tekmovanja Evropske komisije, na katerem je sodelovalo tri tisoč evropskih dijakov.