Ciper, slovenska misija izpred nekaj let

Ciper

Otoška država v Sredozemskem morju, zemljepisno del jugozahodne Azije, zgodovinsko in kulturno del Evrope. Ob predzadnji širitvi leta 2004 je bila sprejeta v Evropsko unijo.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Nikozija

Površina: 9000 km2

Prebivalstvo: 0,8 milijona

Denarna enota: ciprski funt

BDP: 18.192 evrov na prebivalca

Uradni jezik: grški, turški, angleški

Otoška država Ciper je največji otok v vzhodnem Sredozemskem morju in tretji največji otok v Sredozemlju. Leži kakšnih sto kilometrov južno od Turčije in 150 kilometrov zahodno od Sirije. Osrednji gorski verigi sta Kirenijsko hribovje na severu in Troodos v srednjem in jugozahodnem delu otoka, med njima se razprostira rodovitna ravnina Messaria. Ciper je starodavno križišče poti med Evropo, Azijo in Afriko. Na njem so se menjavale civilizacije, kot dokazujejo številne sledi – rimska gledališča in vile, bizantinske cerkve in samostani, gradovi križarjev in prazgodovinske naselbine. Zemljepisno je bližja jugozahodni Aziji, kulturno in zgodovinsko pa je del Evrope. Njeno ime izvira iz eteociprske besede za baker, po bogatih nahajališčih te kovine.

V zgodovini tega sredozemskega otoka so se križale številne civilizacije, egejska, feničanska, maloazijska, mezopotamska, egiptovska. V 15. stoletju ga osvojijo Turki. Po rusko-turški vojni 1878 je Turčija odstopila Ciper veliki Britaniji in pri tem obdržala nominalno suverenost. Ko pa se je Turčija v prvi svetovni vojni pridružila centralnim silam, si je Velika Britanija priključila Ciper in ta je ostal britanska kolonija vse do leta 1960, ko je postala neodvisna. Posledica politične krize v začetku sedemdesetih let pa je razdelitev otoka na dva dela, grški in turški. Tako danes republika Ciper nadzoruje le južni dve tretjini otoka, severnega pa je leta 1974 zasedla Turčija in ustanovila Turško republiko Severni Ciper, čeprav te države razen Turčije ne priznava nobena druga država. V naslednjih desetletjih je severni del ostal naseljen izključno s Turki, južni dve tretjini pa z Grki. V letih 2003 in 2004 so v okrilju Organizacije združenih narodov tekla pogajanja za vnovično združitev obeh delov otoka, vendar je grški del zavrnil pogoje združitve. V okviru mirovnih sil so na Cipru do nedavna službovali tudi slovenski vojaki. Evropski uniji se je leta 2004 pridružil samo grški del otoka. Od leta 2003 državo vodi Tassos Papadopoulus.

Glavne gospodarske panoge so turizem, izvoz tekstilnih in obrtnih izdelkov ter ladijski promet. Domača obrt obsega vezenine, lončarske in bakrene izdelke.

Ciper slovi kot otok Afrodite, boginje ljubezni in lepote, ki naj bi se po izročilu rodila na njem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / / 23:26

Iz Ljubljane na ogled gorenjskih znamenitosti

Avtobusna postaja Ljubljana ponuja turistične pakete, ki poleg avtobusne vozovnice vsebujejo še vstopnico za ogled krajevnih znamenitosti. Turisti obiskujejo predvsem Bled, Blejski otok in grad.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / sreda, 14. oktober 2015 / 17:28

Še Dimež je prišel na kostan'

Kako tudi ne, saj so besniški Rokovnači na veliko oglaševali novost letošnjega kostanjevega piknika – tekmovanje v ličkanju koruze.

Jesenice / sreda, 14. oktober 2015 / 17:18

Občinski svetniki na tržnici

V soboto, 10. 10., ob 10. uri so se na Tržnici Jesenice na Stari Savi srečali jeseniški občinski svetniki, župan in člani občinske uprave, da bi se seznanili s poslovanjem tržnice in poiskali rešitve...

Šenčur / sreda, 14. oktober 2015 / 17:18

Kamniti ponos Šenčurja

Sredi krožišča Kranj–Brnik–Voklo–Šenčur so v soboto postavili skulpturo sv. Jurija, v nedeljo so ga slovesno odkrili in blagoslovili.

Škofja Loka / sreda, 14. oktober 2015 / 17:11

Prvi kip v parku škofov

V Stari Loki nastaja Park škofov, prvi je v njem kip škofa Andreja Karlina.

Mularija / sreda, 14. oktober 2015 / 17:07

Praznovali rojstni dan

Ob 124. rojstnem dnevu šole v Podljubelju so se spomnili dolgoletne učiteljice Milke, učenci so tudi zaigrali v njenih kostumih. Praznično je pri njih tudi zato, ker so dobili novo sodobno učilnico.