Ciper, slovenska misija izpred nekaj let

Ciper

Otoška država v Sredozemskem morju, zemljepisno del jugozahodne Azije, zgodovinsko in kulturno del Evrope. Ob predzadnji širitvi leta 2004 je bila sprejeta v Evropsko unijo.

Članstvo v Evropski uniji: 2004

Politična ureditev: republika

Glavno mesto: Nikozija

Površina: 9000 km2

Prebivalstvo: 0,8 milijona

Denarna enota: ciprski funt

BDP: 18.192 evrov na prebivalca

Uradni jezik: grški, turški, angleški

Otoška država Ciper je največji otok v vzhodnem Sredozemskem morju in tretji največji otok v Sredozemlju. Leži kakšnih sto kilometrov južno od Turčije in 150 kilometrov zahodno od Sirije. Osrednji gorski verigi sta Kirenijsko hribovje na severu in Troodos v srednjem in jugozahodnem delu otoka, med njima se razprostira rodovitna ravnina Messaria. Ciper je starodavno križišče poti med Evropo, Azijo in Afriko. Na njem so se menjavale civilizacije, kot dokazujejo številne sledi – rimska gledališča in vile, bizantinske cerkve in samostani, gradovi križarjev in prazgodovinske naselbine. Zemljepisno je bližja jugozahodni Aziji, kulturno in zgodovinsko pa je del Evrope. Njeno ime izvira iz eteociprske besede za baker, po bogatih nahajališčih te kovine.

V zgodovini tega sredozemskega otoka so se križale številne civilizacije, egejska, feničanska, maloazijska, mezopotamska, egiptovska. V 15. stoletju ga osvojijo Turki. Po rusko-turški vojni 1878 je Turčija odstopila Ciper veliki Britaniji in pri tem obdržala nominalno suverenost. Ko pa se je Turčija v prvi svetovni vojni pridružila centralnim silam, si je Velika Britanija priključila Ciper in ta je ostal britanska kolonija vse do leta 1960, ko je postala neodvisna. Posledica politične krize v začetku sedemdesetih let pa je razdelitev otoka na dva dela, grški in turški. Tako danes republika Ciper nadzoruje le južni dve tretjini otoka, severnega pa je leta 1974 zasedla Turčija in ustanovila Turško republiko Severni Ciper, čeprav te države razen Turčije ne priznava nobena druga država. V naslednjih desetletjih je severni del ostal naseljen izključno s Turki, južni dve tretjini pa z Grki. V letih 2003 in 2004 so v okrilju Organizacije združenih narodov tekla pogajanja za vnovično združitev obeh delov otoka, vendar je grški del zavrnil pogoje združitve. V okviru mirovnih sil so na Cipru do nedavna službovali tudi slovenski vojaki. Evropski uniji se je leta 2004 pridružil samo grški del otoka. Od leta 2003 državo vodi Tassos Papadopoulus.

Glavne gospodarske panoge so turizem, izvoz tekstilnih in obrtnih izdelkov ter ladijski promet. Domača obrt obsega vezenine, lončarske in bakrene izdelke.

Ciper slovi kot otok Afrodite, boginje ljubezni in lepote, ki naj bi se po izročilu rodila na njem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 14. junij 2014 / 00:45

Srečanje pridelovalcev krompirja

Lahovče – Kmetijski inštitut Slovenije bo v sodelovanju s kmetijsko gozdarskima zavodoma Kranj in Ljubljana pripravil v sredo, 18. junija, na poskusnem polju v Lahovčah tradicionalni Dan krompirja....

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / / 21:25

Pot pastirskih škratov

Pravljično-doživljajska Pot pastirskih škratov na Krvavcu, ki imajo sivo zelene ali sivo rjave lase, so veliki največ štirideset centimetrov, imajo najraje borovnice in masunek, doživijo pa lahko tudi...

Kronika / / 21:11

Leskovšku odpravili pripor

Sojenje Dragu Leskovšku, njegovi ženi in soobdolženim domnevne trgovine z ljudmi, ki poteka na ljubljanskem okrožnem sodišču, bo dolgotrajno.

Rekreacija / / 21:01

Po zlato čipko

Zmagovalec 19. Kolesarske dirke za zlato čipko je Luka Tavčar.

Kultura / / 21:01

Iz Dolinarjeve kranjske zapuščine

V Galeriji Mestne hiše bo čez poletje na ogled likovno-dokumentarna razstava Lojze Dolinar. Velja za enega najbolj plodovitih slovenskih kiparjev dvajsetega stoletja.

Kranjska Gora / / 21:00

Kovaričeva mama

Slavica Robič, po domače Kovaričeva mama, je drugega junija v Gozdu - Martuljku praznovala 103. rojstni dan. Praznovala ga je v domači hiši s svojimi sorodniki, s sinom Marjanom in najbližjimi sosedi.