Evropska unija

Evropska unija je družina demokratičnih evropskih držav, ki si skupaj prizadevajo za mir in blaginjo. Njene države članice so ustanovile skupne institucije, na katere so prenesle del svoje suverenosti, tako da se odločitve o nekaterih vprašanjih skupnega interesa sprejemajo demokratično na evropski ravni.

Evropska unija - 27 držav članic: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Velika Britanija

Glavno mesto: Bruselj

Prebivalstvo: 492,8 milijona

Površina: 4,2 milijona km²

Uradni jeziki - 23: angleščina, bolgarščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, grščina, francoščina, italijanščina, irščina, litovščina, latvijščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina in švedščina

BDP: 22.313 evrov na prebivalca (leto 2005)

Valuta: evro in druge valute (britanski funt, ciprski funt, češka krona, danska krona, estonska krona, madžarski forint, latvijski lats, litovski litas, malteška lira, poljski zlot, slovaška krona, švedska krona

Evropska unija je prepoznavna po evropski zastavi, evropski himni (Oda radosti, sklepni del Beethovnove 9. simfonije), skupni valuti evru, sloganu Združeni v različnosti in dnevu Evrope, 9. maju. Zametki Evropske unije segajo v čas druge svetovne vojne. Zamisel o Evropski uniji se je porodila z namenom, da se ubijanje in uničevanje, kakršno je Evropa doživela v času vojne, ne bi več ponovilo. Na začetku je sodelovalo šest držav predvsem na področju trgovine in gospodarstva. Evropska zveza 27 držav in 493 milijonov prebivalcev se danes ukvarja še z mnogimi zadevami, ki neposredno vplivajo na naše vsakdanje življenje.

Najpomembnejši mejniki v obstoju EU

1950 - Francoski zunanji minister Robert Schumann 9. maja predstavi predlog o uskladitvi obnovitvenega procesa premogovne in jeklarske industrije Francije in Nemčije.

1951 - 18. aprila Pariško pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo podpišejo Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg in Nizozemska - in tako začnejo kompleksen proces gospodarskega združevanja, ki je temeljil na prosti medsebojni trgovini in skupni carinski politiki.

1957 - Na podlagi uspeha Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo šest držav razširi sodelovanje še na druge gospodarske sektorje. Podpišejo Rimsko pogodbo in ustanovijo Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) ter Evropsko skupnost za jedrsko energijo (Euratom).

1962 - EU uvede skupno kmetijsko politiko, ki državam omogoča skupni nadzor nad živilsko proizvodnjo, kmetje prejemajo enako plačilo za svoj pridelek, medtem ko EU pridela dovolj hrane za svoje potrebe.

1968 - V šestih državah članicah povsem ukinejo carine in ustvarijo carinsko unijo, ki v obdobju dveh let poveča čezmejno trgovanje med državami članicami za šestkrat.

1973 – EU se pridružijo Danska, Irska in Velika Britanija.

1974 - Ustanovljen je Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), katerega namen je prenos denarja iz bogatih regij v revne, izboljšanje cestnih in komunikacijskih povezav, pritegnitev naložb in ustvarjanje delovnih mest.

1979 - Izvedejo prve neposredne volitve v Evropski parlament, uveden je evropski denarni sistem (EMS), ki pomaga pri ustalitvi menjalnih tečajev in spodbuja članice k izvajanju strogih politik, ki so jim omogočale ohranitev medsebojne pomoči in vzpostavitev reda v gospodarstvu.

1981 - Pridruži se Grčija.

1986 - Vstop Španije in Portugalske.

1987 - Začne veljati Enotni evropski akt, ki določa časovni razpored, po katerem naj bi bil do 1. januarja 1993 končan enotni evropski trg. EU uvede program Erasmus, ki študentom financira največ enoletni univerzitetni študij v drugi evropski državi.

1990 - Združitev Zvezne republike Nemčije in Nemške demokratične republike.

1991 - V Maastrichtu decembra sprejeta Pogodba o ustanovitvi Evropske unije, ki preimenuje EGS v Evropsko skupnost (ES), obstoječemu sistemu pa so bila dodana področja meddržavnega sodelovanja. Njeni cilji: denarna unija do leta 1999, evropsko državljanstvo, nove skupne politike, vključno s skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) in novi dogovori glede notranje varnosti.

1992 - Vzpostavljen enotni trg, to je prost pretok blaga, oseb, storitev in denarja. EU postane največji enotni trgovinski blok na svetu.

1995 - Pridružitev Avstrije, Finske in Švedske. Začne veljati Schengenski sporazum, in sicer v sedmih državah: v Belgiji, Franciji, Luksemburgu, Nemčiji, na Nizozemskem, Portugalskem in v Španiji. Potniki vseh nacionalnosti lahko potujejo med temi državami brez kontrole potnih listov na mejah.

1997 - 17. junija podpisana Amsterdamska pogodba, ki navaja načrte reform institucij EU, da bi Evropi dali vplivnejše mesto v svetu in da bi zagotovili več sredstev za zaposlovanje in pravice državljanov.

1998 - V Frankfurtu ustanovljena Evropska centralna banka.

2000 - Marca v Lizboni Evropski svet sprejme celovito strategijo za posodobitev gospodarstva EU. Lizbonska strategija naj bi Evropsko unijo do leta 2010 spremenila v najbolj dinamično, konkurenčno in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu.

2002 - Dvanajst držav članic "območja evra" izvede največji monetarni prehod v zgodovini, ko 1. januarja njeni državljani začnejo uporabljati bankovce in kovance evra.

2004 - 1. maja se EU pridružijo Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. 29. oktobra 25 držav EU podpiše Pogodbo o Ustavi za Evropo, katere namen je poenostavitev demokratičnega odločanja in upravljanja EU s 25 in več državami. Do danes še ni stopila v veljavo.

2007 - 1. januarja število držav članic EU naraste na 27, saj se Uniji pridružita Bolgarija in Romunija.

Evropske institucije

Ključnega pomena za delovanje EU so skupne institucije, vsaka pa igra pomembno vlogo pri sprejemanju odločitev. Njihovi sedeži so v Bruslju, Luksemburgu in Strasbourgu. Delo institucij podpirajo še druga telesa ter agencije, specializirane za delovanje na področjih nekaterih skupnih politik EU.

Evropsko komisijo s sedežem v Bruslju sestavlja 27 komisarjev, po eden iz vsake države članice, ki pokrivajo posamezna področja. Slovenijo v Evropski komisiji zastopa Janez Potočnik, komisar za področje znanosti. Komisija sicer v različnih delovnih oddelkih zaposluje okoli 25 tisoč ljudi. Komisija predlaga zakone v sprejem Svetu EU in Evropskemu parlamentu, pripravi predhodni predlog proračuna EU, je odgovorna za izvajanje zakonodaje EU in predstavlja EU v tretjih državah in nekaterih mednarodnih organizacijah.

Svet ministrov (Svet EU) je osrednji organ političnega odločanja v EU. Zastopa države članice, njegova sestava pa je odvisna od tematike na dnevnem redu. Med vsemi institucijami EU ima največjo moč, predvsem na področju zakonodaje. Odločitve za posamezna področja sprejema s soglasjem ali s kvalificirano večino. Države članice izmenično predsedujejo Svetu EU za dobo šestih mesecev. V prvi polovici leta 2008 bo predsedovala Slovenija.

Evropski parlament s sedežem v Strasbourgu je nadnacionalna institucija, katere člani so izvoljeni demokratično na splošnih neposrednih volitvah. Parlament zastopa interese vseh 492 milijonov državljanov, ki so danes združeni v Evropski uniji. 785 evropskih poslancev iz 27 držav članic skupaj s Svetom ministrov sprejema večino zakonodaje v pristojnosti Evropske unije in ima tako velik vpliv na vsakdanje življenje evropskih državljanov. Slovenija ima v evropskem parlamentu sedem poslancev: Romano Jordan Cizelj, Ljudmilo Novak, Mojco Drčar Murko, Boruta Pahorja, Jelka Kacina, Miha Brejca in Lojzeta Peterleta.

Sodišče Evropskih skupnosti v Luksemburgu je sodni organ EU. Njegovi glavni nalogi sta nadzor nad zakonitostjo aktov skupnosti in zagotavljanje enotne razlage in uporabe njenega prava.

Evropsko računsko sodišče v Luksemburgu je samostojna revizijska institucija Evropske unije, katere naloga je preverjati, ali so sredstva EU ustrezno zbrana in porabljena zakonito, gospodarno in za predvideni namen. Cilj Evropskega računskega sodišča je zagotoviti, da davkoplačevalci dobijo največ za svoj denar.

Posvetovalna organa sta Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor, finančni organi pa Evropska centralna banka - ECB v Frankfurtu, Evropska investicijska banka - EIB v Luksemburgu in Evropski investicijski sklad – EIS. Poseben organ EU je Agencija, organ, ustanovljen s posebnim zakonodajnim aktom EU za izvajanje natančno določenih nalog. Specializirana organa sta Evropski varuh človekovih pravic s sedežem v Strasbourgu in Evropski nadzornik za varstvo podatkov.

 

 

Širitev Evropske unije

 

Z dosedanjimi širitvami Evropske unije je skupnost pridobila 27 članic. Še naprej pa odločno podpira nadaljnjo širitev. Obstoječa širitvena agenda zajema države zahodnega Balkana in Turčijo. Slednje pomeni, da je tem državam bila ponujena možnost, da v bližnji prihodnosti postanejo članice EU. Države so, kar zadeva njihovo približevanje EU, na različnih stopnjah. Trenutno imajo tri države status države kandidatke. Hrvaška in Turčija sta pogajanja o pristopu začeli 3. oktobra 2005. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je postala država kandidatka decembra 2005, pristopna pogajanja pa se še niso začela. Vse druge zahodnobalkanske države so v skladu z aktualno širitveno agendo potencialne države kandidatke: Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora ter Srbija, vključno s Kosovom pod zaščito Resolucije št. 1244 Varnostnega sveta Organizacije Združenih narodov. Tako so evropske institucije večkrat poudarile perspektivo držav Zahodnega Balkana za bodoče članstvo v Evropski uniji. Da bi zagotovili gladko vključitev novih članic, bodo prihodnje širitve potekale v skladu s hitrostjo prilagajanja vsake države strogim standardom.

 

Slovenija, članica EU

Slovenija je 1. maja 2004 postala članica Evropske unije. Vstop v EU je na referendumu leto poprej (natančneje 23. marca 2003) podprlo 89,64 odstotka volivcev. Hkrati smo izglasovali tudi pridružitev NATO. Pred tem zgodovinskim dogodkom pa je bilo potrebno skozi dolgoletna pogajanja doseči dogovor o pogojih pristopa Slovenije, prilagoditi slovensko zakonodajo evropski ter tako odpraviti razlike, ki bi onemogočale ali ovirale dosego katerega od ciljev unije ali delovanje njenega notranjega trga.

Tako je Slovenija danes del družine 27 držav članic EU, ki so ekonomsko, družbeno in politično globoko povezane. Zastopana je v vseh institucijah EU in sodeluje pri vseh odločitvah, ki jih te institucije sprejmejo. Ima komisarja v Evropski komisiji, sedem poslancev v Evropskem parlamentu in ima pri odločitvah Sveta EU enakopraven glas z vsemi drugimi državami članicami. Poleg finančnih in razvojnih prednosti članstva v EU se slovenskim državljanom postopoma odpirajo možnosti za zaposlovanje v drugih državah članicah, izredno poenostavljeno pa je tudi potovanje znotraj EU. Slednje bo še za korak olajšano, ko bo Slovenija vključena v Schengensko območje. Del Schengenskega območja je postala decembra letos. 1. januarja 2007 je Slovenija še poglobila svojo povezanost z drugimi državami Evropske unije, ko je kot trinajsta država prevzela skupno evropsko valuto, evro. Morda največji izziv mlade slovenske države pa predstavlja predsedovanje Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2008.

 

Brdo, središče Evropske unije

 

Ureditev Evropske unije narekuje, da vsaka država članica predseduje Svetu EU za dobo šest mesecev. Slovenija bo kot prva nova država članica od 1. januarja do 30. junija 2008 predsedovala Evropski uniji. Ker gre za odgovorno nalogo in za velik organizacijski zalogaj, je slovenska vlada že v začetku januarja 2005 začela z organizacijskimi, vsebinskimi (programskimi) in kadrovskimi pripravami na predsedovanje Svetu EU.

 

Po trenutnih ocenah in predvidevanjih naj bi Slovenijo predsedovanje stalo okrog 62 milijonov evrov.

 

Predsedovanje Evropski uniji je za Slovenijo velika odgovornost in velika priložnost hkrati. Na eni strani predstavlja predsedovanje EU veliko organizacijsko breme, na drugi strani pa priznanje Sloveniji, ki bo prva med novimi državami članicami predsedovala Evropski uniji, da se uspešno vključuje v delovanje Evropske unije. Predsedovanje bo hkrati tudi velika priložnost za utrditev prepoznavnosti in ugleda Slovenije kot države, sposobne prevzeti svoj del odgovornosti za razvoj in stabilnost evropskega kontinenta in širše mednarodne skupnosti, hkrati pa lahko predsedovanje Evropsko unijo in evropsko idejo še bolj približa slovenskim državljankam in državljanom.

 

Velika večina formalnih dogodkov, dve zasedanji Evropskega sveta, zasedanja Sveta EU in zasedanja delovnih teles potekajo v Bruslju. Tradicionalno predsedujoča država organizira tudi neformalna srečanja na vseh ravneh v svoji državi. Večina večjih dogodkov, ki bodo potekali v Sloveniji, to bodo predvsem neformalni ministrski sveti in ministrske konference, bo organiziranih v prenovljenem konferenčnem centru na Brdu pri Kranju. Tako bo Gorenjska za pol leta postala središče Evropske unije.

 

V času slovenskega predsedovanja, in sicer maja 2008, bo od pomembnejših mednarodnih dogodkov potekal vrh EU - Latinska Amerika. V času slovenskega predsedovanja naj bi potekala tudi nekatera druga pomembna srečanja, tako so denimo v koledarju našega predsedovanja zajeta srečanja na najvišji ravni med EU in ZDA, EU in Rusko federacijo, EU in Kanado ter EU in Japonsko. Ožja delovna skupina za priprave na predsedovanje EU je določila štiri prednostne naloge, za katere meni, da bodo v času slovenskega predsedovanja za EU strateškega pomena: institucionalne reforme, širitev in novo sosedstvo, medkulturni dialog in energetika. Če bo v prihodnjem obdobju zaznati drugačne politične usmeritve EU, je možno, da se bo izbor prednostnih nalog spremenil. Vlada Republike Slovenije bo o tem dokončno odločila šele konec leta 2007.