Energija s polja in iz gozda

Kmetijstvo in gozdarstvo dobivata vse pomembnejšo vlogo pri preskrbi z energijo.

Kranj – Iz oljne ogrščice je možno pridobivati biodizel, iz žita, koruze, krompirja in sladkorne pese etanol, iz silažne koruze in gnojevke bioplin, iz lesnih ostankov oz. lesne biomase toploto in električno energijo … »Na njivah lahko poleg hrane oz. krme pridelujemo rastline za energijo različnih oblik (elektriko, toploto, gorivo). Pridobivanje energije iz teh rastlin naj bi skupaj z lesom iz gozda in drugimi viri biomase največ prispevalo k povečanju obnovljivih virov energije na 12-odstotni delež v skupni energiji, kar je cilj Evropske unije do leta 2010,« ugotavlja mag. Marjan Dolenšek iz novomeškega kmetijsko gozdarskega zavoda in ob tem poudarja, da energetska raba rastlin v Evropski uniji ne bo bistveno zmanjšala pridelave rastlin za hrano in krmo, lahko pa bo vplivala na dvig cen kmetijskih pridelkov. Predvsem od ekonomičnosti in višine dohodka pa bo odvisno, za kaj bodo kmetje v prihodnje namenjali njive - za pridelavo hrane (krme) ali energetskih rastlin.

Možnosti kmetijstva pri pridobivanju bioenergije je bila tudi ena od tem nedavnega posveta kmetijske svetovalne službe na Bledu, kjer so med drugim ugotavljali, da Slovenija kot ena najbolj gozdnatih držav v Evropi slabo izkorišča lesne ostanke oz. lesno biomaso in da bo dokaj težko do leta 2020 dosegla v energetski bilanci 20-odstotni delež energije iz obnovljivih virov. Za energetske namene bi lahko porabili ves manj kakovostni les, ves drobni les, sečne ostanke, kot so veje in vrhovi, ter tudi lesne odpadke pri predelavi lesa. Če bi upoštevali dejanski posek slabšega in drobnega lesa, bi za biomaso lahko na leto namenili 1,3 milijona kubičnih metrov lesa, ob upoštevanju možnega poseka pa več kot 2,1 milijona »kubikov«. In kaj ovira hitrejši razvoj izrabe lesne biomase v energetske namene? Kot je na nedavnem blejskem posvetu ugotavljal Egon Rebec iz novogoriškega kmetijsko gozdarskega zavoda, so razlogi za to prenizke sečnje predvsem v zasebnih gozdovih, slabo razvit trg z lesno biomaso, nezadostne finančne podpore, pomanjkanje usposobljenih in izkušenih strokovnjakov ter slaba obveščenost ljudi o prednostih lesne biomase v primerjavi s fosilnimi gorivi. Dejanski posek v Sloveniji skoraj za petino zaostaja za možnim, pri tem pa najbolj zaostajajo sečnje drobnega lesa, pri katerih dobimo največ drobnega lesa, primernega za porabo v energetske namene. Tudi predsednik avstrijskega in evropskega združenja za biomaso dr. Heinz Kopetz je prepričan, da bosta kmetijstvo in gozdarstvo ob vseh težavah z ogrevanjem zemeljske površine in pomanjkanju surovin morala tako kot pred sto leti spet prevzeti pomembno vlogo pri preskrbi z energijo. Obnovljivi viri energije bodo ob naraščanju cen nafte, ki lahko v prihodnosti dosežejo tudi 150 evrov za sod, postali vse pomembnejši, pri tem pa bo gozd pomenil za vsako državo še toliko večji gospodarski potencial.