Sporazum želijo izničiti

Pri ministrstvu za kulturo so prepričani, da je sporazum med državo in Rimskokatoliško cerkvijo glede Blejskega otoka v nasprotju z našim pravnim redom.

Ljubljana – S sporazumom o zaključku postopka pred Evropskim sodiščem za varstvo človekovih pravic in s tem o končanju odprtih vprašanj denacionalizacijskega postopka vračanja nepremičnin Blejskega otoka ter upravljanju in gospodarjenju, ki ga je ob koncu svojega mandata podpisal nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti, je blejska župnija postala lastnik objektov na otoku, otok pa dobila tudi brezplačno v najem za 45 let. Ministrstvo za kulturo bo zdaj državnemu pravobranilstvu predlagalo, da se izreče glede omenjenega sporazuma.

Pri ministrstvu za kulturo so poudarili, da je vlada dokument, s katerim je soglašala, da ministrstvo podpiše sporazum z Rimskokatoliško cerkvijo, obravnavala v tajnosti pod oznako interno, z zadevo pa ni bila seznanjena niti pravna služba ministrstva. V zameno za to je Rimskokatoliška cerkev umaknila pritožbo, ki jo je v zvezi z denacionalizacijo Blejskega otoka vložila na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Po proučitvi možnosti so se pri ministrstvu odločili, da bodo šli v tako imenovano ničnostno tožbo, da bi se ta sporazum izničil. »Primer je na prvi pogled preprost, vendar lahko o njem podvomi vsakdo, ki ve, da sodišče v Strasbourgu ne zmore po obravnavi pritožbe vrniti otoka RKC, zato lahko rečemo, da je šlo glede pritožbe na evropsko sodišče za pretvezno dejanje, o njem pa lahko podvomi tudi vsakdo, ki verjame v pravno državo,« je ob tem poudarila ministrica za kulturo Majda Širca, ki je tudi prepričana, da je vsakomur na prvi pogled jasno, da se država ne more kar tako znebiti tistega, kar je njeno, in se ne more kar tako znebiti spomenikov državnega pomena.

Za pregled sporazuma so pri ministrstvu zaprosili tudi pravna strokovnjaka dr. Miha Juharta in dr. Petra Grilca. Miha Juhart je razložil, da gre za pogodbo notranjega prava, za katero veljajo pravni red Republike Slovenije in prisilna pravna pravila, ki urejajo razpolaganje s premoženjem države. Teh predpisov, je poudaril, ob sklepanju sporazuma niso upoštevali. Tako sporazum po njegovih besedah nasprotuje prisilnim določbam pravnega reda v Sloveniji in je zato zelo verjetno ničen, o čemer mora razpravljati in izreči svoje mnenje sodišče. Postopek se bo odvijal na kranjskem okrožnem sodišču.