Jani Jakob z dožnjekom, ročno spletenim lestencem (krono) iz slame

Izdelki iz slame po prekmursko

Jani Jakob je v Zbiljah predstavil prekmursko domačo obrt - dožnjek. Gre za izdelke iz slame, ki spominjajo na šege in običaje ob koncu žetve.

Zbilje – Društvo Slovenski center za ustno zgodovino je konec novembra v Zbiljah pripravil delavnico izdelovanja izdelkov iz slame, ki je potekala v dveh večerih. Na prvi delavnici so udeleženci, med njimi je bilo veliko otrok, pletli enostavne izdelke iz slame, na drugi pa že bolj zahtevne. Delavnico je vodil Jani Jakob, ki z družinsko tradicijo nadaljuje tudi v Ljubljani, kjer živi. Ročno izdelane izdelke iz slame (iz rža, ki je zaradi svoje velikosti najbolj primeren), ki so sicer značilnost Prekmurja in spominjajo na šege in običaje ob koncu žetve, izdeluje že od otroštva. Prihaja namreč iz vasi Lipovci v občini Beltinci, kjer pri Jakobovih še vedno ohranjajo to rokodelsko spretnost.

»S pletenjem okrasnih slamnatih obesil se ohranja spomin na žetveni venec, ki so ga ob zaključku žetve svojčas spletli iz klasja zadnjega žitnega snopa in podarili prvemu koscu - žnjecu. Prav z njim se je poimenovanje preneslo na vsa okrasna obesila, ki jih v Prekmurju imenujejo dožnjek, najverjetneje iz dovršnosti glagola do-žeti. V začetku je bil dožnjek le preprosto spleten venec iz klasja in okrašen s poljskim cvetjem,« je pojasnil Jani Jakob.

Udeleženci so prvi večer pletli enostavne okraske, kar je zelo primerno tudi za otroke, zato Jani in Beti Jakob zanje organizirata posebne delavnice. »Iz slame pletem za dušo. To je moj konjiček. Sodelujem na različnih sejmih, srednjeveških prireditvah, razstavah domače obrti, začel pa sem tudi z izobraževanjem v šolah, vrtcih, zavodih, domovih starejših. Ljudi to zelo zanima, še posebej otroke. O ročnem pletenju izdelkov iz slame pripravljam tudi knjigo,« pravi Jakob. S seboj je v Zbilje prinesel številne že narejene izdelke, med katerimi je najbolj navdušil ročno spleteni lestenec. »Za takšen izdelek je potrebno vložiti okoli 80 ur dela. Lahko se uporablja zgolj za okras, lahko pa tudi v pravi funkciji, torej kot svetilo,« pove o tem, ter doda, da se izdelki iz generacije v generacijo malce spreminjajo.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 5. julij 2019 / 06:00

Gorenjski glas, št. 53

Gorenjski glas, 5. julij 2019, št. 53

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 22. oktober 2012 / 07:00

Ciknen nad tržiškima buklama

Tik pred izidom sta knjigi Tržiški slovar in Tržiška dekleta daleč slove. Avtorjem so v obeh izdajah v veliko pomoč pričevanja domačinov, ki, zdaj zapisana, ne bodo šla v pozabo.

Kultura / ponedeljek, 22. oktober 2012 / 07:00

Fotografski atelje priporoča ...

V Gorenjskem muzeju so na muzejskem večeru predstavili zbirko in katalog starih fotografij.

GG Plus / ponedeljek, 22. oktober 2012 / 07:00

Nov izračun tveganja za osteoporozni zlom

Svetovna zdravstvena organizacija je razvila računalniški model FRAX, ki je dostopen na spletu, s katerim si lahko vsak po štiridesetem letu starosti izračuna tveganje za osteoporozni zlom v prihodnji...

GG Plus / ponedeljek, 22. oktober 2012 / 07:00

Se otroci rodijo z daljincem v roki? (1)

Današnji otroci so otroci tehnološke dobe. Rodijo se z daljincem in računalniško miško v roki in še preden vi preberete navodila za uporabo novega mobilnega telefona, vaši nadobudneži že obvladaj...

Gospodarstvo / ponedeljek, 22. oktober 2012 / 07:00

Poseki nad Jezerskim burijo javnost

Medtem ko obiskovalci gora in varuhi narave opozarjajo na sporne poseke na strmih pobočjih državnih gozdov nad Jezerskim, lastnik gozdov, koncesionar, zavod za gozdove in inšpekcija soglasno zatrjujej...