Panoramski pogled na Firence z velikega platoja, kjer je bil štart maratona.

Firence v dvainštiridesetih kilometrih

Če hočeš dodobra spoznati značilnosti renesanse, je ena izmed možnosti, da odtečeš klasični maraton v Firencah in spotoma vidiš, kaj so ustvarili svetovni velemojstri umetnosti.

Že pred časom je med nekaterimi tekači iz Kluba Trmastih Preddvor in Gorenjskega glasa padla odločitev o nastopu na maratonu v Firencah, ki v Italiji po številnosti zaostaja le za znamenitima maratonoma v Rimu in Torinu. Tako se je na štartu zbralo nekaj več kot 7500 tekačev iz več kot petdesetih držav sveta, za dobro konkurenco pa so poskrbeli nekateri odlični italijanski maratonci, ki jim je bil ta maraton že del priprav na olimpijske igre prihodnje leto v Pekingu in seveda tankonogi Kenijci, brez katerih si pravega maratona že ne moremo več nikjer predstavljati.

In kako je bilo z Gorenjsko ekipo, ki smo jo sestavljali zgoraj podpisani Janez Ferlic, Marjan Petek, Boris Križnar, Janez Ahačič, Franc Kaučič in Jože Jere? Slednji sicer prihaja iz Sevnice, a je redni član Kluba Trmastih. Na pot smo se z avtodomom podali dan pred tekaškim nastopom. Vožnja do Sežane, prestop meje in nato vožnja mimo Benetk do Ravene in prvega večjega postanka v Faenzi, mestu, ki je od Firenc oddaljeno natanko sto kilometrov in kjer poteka znameniti ultramaratonski tek preko Apeninov in prav to traso smo nato prevozili, saj se morda nekateri tekači zgoraj omenjene odprave prihodnje leto spet vrnejo na to tekmo. V Firence smo prišli v večernih urah in nato je sledil dvig štartnih številk, iskanje parkirišča in končno zaslužena večerja in polnjenje ogljikohidratnih zalog.

Promet je v soboto zvečer po vseh ulicah in vpadnicah izredno gost in po italijansko hiter in dinamičen, za primerno parkirišče avtodoma pa se moraš pač malce znajti. Tako smo parkirali kar na neki majhni in dokaj zanikrni tržnici ob reki Arno, kjer svojo kramo prodajajo temnopolti trgovci, ki so nas pustili popolnoma pri miru, čeprav smo bili na njihovem »teritoriju«. Spanec je bil sicer dokaj ugoden, zjutraj je sledilo zgodnje vstajanje in običajen ceremonial tekačev pred tekaškim nastopom, kar pomeni predvsem večkratni obisk wc-ja. Organizatorji opravljajo še zadnje logistične priprave na tekmo in ob množicah tekačev in navijačev, ki se valijo proti štartu, smo začutili tisti pravi športni utrip. Vremenske razmere so bile za tek naravnost idealne, kar pomeni temperatura okoli petnajstih stopinj in pretežno oblačno vreme. Celotna Toskana ima precej milo sredozemsko podnebje. Ob devetih štartni strel in zapustimo veliki plato poimenovan po najslavnejšem prebivalcu Firenc, Michelangelu Buonarottiju. Pred nami je natanko 42.195 metrov maratonskega teka. Izredno lepa proga, speljana mimo vseh znamenitosti Firenc, skozi trge v središču, tlakovane ozke ulice in ko pritečeš mimo velike katedrale, kmalu opaziš znameniti Davidov kip, ki je sicer kopija, original hranijo v nekem muzeju. Vse le ni tako lepo, če te tam na tridesetem ali kakšnem kilometru več napade običajna utrujenost in splošna izčrpanost, ki jo poznamo vsi maratonci. Takrat pogledaš malo naokoli, stisneš zobe in potrpiš. K premagovanju bolečin precej pripomorejo tudi številni glasni navijači, ki jih je bilo zagotovo več tisoč.

Cilj je v središču Firenc na trgu Santa Croce. Izredno fascinantno. Zmaga je odšla v Kenijo, člani gorenjske ekipe smo bili nekje v prvi polovici nastopajočih. Tekma je bila izpeljana na povsem profesionalni ravni in Italijani so tukaj zagotovo mojstri in njihova športna kultura na visoki ravni, kar se odraža v odnosu tekačev in organizatorjev do vseh tekačev - od prvega do zadnjega. Oskrbeti 7500 tekačev ni mačji kašelj. Edino, kar je bilo, vsaj zame, nerodno po nastopu je bila precejšnja utrujenost, ki pa smo jo na poti domov s primernimi okrepčili hitro premagali. V dvainštiridesetih pretečenih kilometrih skozi Firence vidiš mnogo lepega, tako da je vredno malce potrpeti.

 

       

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 19. november 2008 / 07:00

Vsi se niso uskladili

Vsi davčni zavezanci še niso prejeli dohodninske odločbe za lani, po podatkih davčne uprave (Dursa) je bilo prejšnji ponedeljek takšnih več kot 15 tisoč ali približno poldrugi odstotek.

Objavljeno na isti dan


Kronika / torek, 20. avgust 2013 / 07:00

Požar je uničil Porentov dom

V Kranjski Gori je v nedeljo zjutraj zagorela brunarica ob Porentovem domu, ogenj pa se je hitro razširil tudi na dom, ki je popolnoma uničen.

Zanimivosti / torek, 20. avgust 2013 / 22:39

Pod gorami je hladno

Kranjska Gora je na vrhuncu poletja polna obiskovalcev z vseh koncev sveta. Večina išče užitke v hladnem zavetju gora in bujnega zelenja, ki v krajih pod Triglavom vztraja avgustovski pripeki navkljub...

Razvedrilo / torek, 20. avgust 2013 / 22:30

Skromno, a odločno do devetdesetih

Rozalija Robič, Judita Ksenija Mezeg, Vida Kosmač, Friderika Burnik in Ana Košir so gospe, ki jih je pred kratkim ob občinskem prazniku v Kranjski Gori z obiskom in priložnostnim darilom razveselil žu...

Razvedrilo / torek, 20. avgust 2013 / 22:22

Piškoti za dve sedmici

Bioterme Mala Nedelja ležijo v osrčju Prlekije, v okolici Ljutomerja. Odkar imamo avtocesto, Gorenjcem ti kraji niso več tako daleč.

Zanimivosti / torek, 20. avgust 2013 / 14:57

Trniči z Velike planine

Te slane, posušene in posebej okrašene sirčke hruškaste oblike poznajo samo na Veliki planini, in čeprav se navodila za njihovo izdelavo iz ust prekaljene pastirice slišijo dokaj preprosto, jih zna iz...