Izbrisani

Na veliki praznik bivše države smo bili krajani Škofje Loke iz Kopališke in Fužinske ulice izbrisani kot prebivalci tega starodavnega slovenskega mesta. Razlog je zelo preprost. Na ta dan se je namreč pred dovozom v ulico, po kateri smo vsak dan prihajali domov, pojavil znak za enosmerno cesto?! Dostopa nimamo več.

Da bi nam vsaj kdo poslal kakšno sporočilo, nam dal napotke, kje naj začnemo iskati parkirne prostore. Morda na nasprotni strani Poljanščice, če smo že tukaj odveč. Nič! Sam moram klicati odgovorne na občino, da jim povem, da je že zadnji čas, da zamenjajo stolčke. Pa pravijo, da niso nič krivi, da le ščitijo pešce. Izgovarjajo se na državo, ker, da je to njena cesta. Nerazumljivo mi je le, da ni ob znaku stal še policist in pobiral denar za državo, kajti kolikor vem, je le redek voznik znak spoštoval, ker ga enostavno ni mogel, če je hotel pripeljati do doma. Pa ta znak niti ni višek norosti. Najbrž ga bodo pametnjakoviči iz Direkcije za ceste prej ali slej odstranili. Hujše je zdaj križišče pod Grabnom. Če hočem zaviti iz Puštala domov, kjer se dnevno vozim, moram zapeljati na Lontrg, še bolje do križišča pri Petrolu in tam obrniti.

 

Ampak škoda se je jeziti, ker je vsa stvar smešna, pač primerna nivoju današnjega lokalnega vodenja. Da smo bili letos in lani že trikrat poplavljeni, ker je počila cev glavnega vodovoda za Loko in je drlo skoraj tako kot septembra v Železnikih, niti ni pomembno. Smo pač tretjerazredni krajani.

 

Ne samo Pankrti, tudi Loka letos praznuje trideseto obletnico. In to Uranske ceste. Vsi režimi od prejšnjega socialističnega do sedanjih demokratičnih so se trudili, da jo speljejo mimo Loke. Danes pa se je pokazala kot edina rešitev ta otoček pod Grabnom, nekatera zoženja na Lontrgu in prosto parkiranje na Placu. Zdaj bo Španov Jože, ki mu v vsem dam prav, za kar se bori, kriv. Ali se v tridesetih letih res ni dalo loške obvoznice spraviti v take okvire, da bi bili vsi zadovoljni? Že takrat smo nekateri predlagali, naj se rešuje skupaj s selško varianto in krajšim tunelom pod Kobilo. Ne gre jim zameriti, kajti loški urbanizem so večidel vodili tujci. Danes se sicer nekateri od teh, ki so medtem postali Škofjeločani, razburjajo, ker jim pred nosom sredi mesta hočejo zgraditi tržnico, trgovsko in parkirno hišo, namesto, da bi ohranili skrbno obdelane vrtičke.

 

Nič novega ni, da celotna Gorenjska od Medvod do Planice krepko zaostaja v razvoju za slovenskim povprečjem. V tem okolju je, hvala bogu, edina uspešna gorenjska naveza. Čudno, ne, ali je med njimi kak Štajerec? Kam bomo le vozili naše odpadke, ko ne znamo poiskati in izbrati niti smetišča.

 

In zakaj bi Loka štrlela iz te megle? Ne rabimo hotela, nočemo industrije, trgovski center naj bo v Kranju, saj smo vendar spalno naselje. Vseeno bi rad povedal, da bi Zavarovalnici Triglav krepko računal zmanjševanje ugleda tisočletnega mesta, ker ne uredi hotelskih kapacitet. V loško Alejo slavnih bi poleg škofa predlagal najmanj še Franca Dolenca, velikega predvojnega mentorja sokolstva in, če še ne veste, tudi bivšega lastnika Brda pri Kranju, ki je najbolj zaslužen, da zdaj tam gradimo Potemkinovo vas. Morda bi bilo dobro, da bi v njej (v aleji, mislim) poiskali tudi ravnotežje med domobranstvom in partizanstvom. Spomenik pa si zaslužijo vsi, ki že dolga leta v času neodvisne Slovenije, sedijo v občinskem svetu. S tem ne mislim le župane ali župana, ampak vse svetnike (ves čas več ali manj eni in isti), ki z njim vred in občinsko upravo pomagajo prenašati neizmerno težko breme vodenja našega prečudovitega mesta. Bojim se, da se ne bo nič spremenilo z bojevitim kandidatom za župana, ki prihaja z Godešiča.

 

Čas bi že bil, da Ločani, ki nas je že tako malo kot Indijancev v rezervatih, prevzamemo vajeti v svoje roke. Predlagam, da mora bodoči župan vedeti, kje je pri »Zofkežu« , in če bi slučajno vedel, še izgovoriti to besedo. Če je še kaj predlogov v tej smeri, mi jih pošljite na mojo elektronsko pošto »m.hafner@siol.net« in bomo začeli ukrepati.

 

Matjaž Hafner iz Karlovca