Deset let gasilske zveze

Jože Derlink, predsednik Gasilske zveze Mestne občine Kranj: ustanovitev samostojne gasilske zveze pred desetimi leti se nam je obrestovala.

Kranj - Gasilska zveza Mestne občine Kranj (GZ MOK) je 5. decembra praznovala deseto obletnico ustanovitve, kar so počastili s svečano akademijo v Šmartinskem domu v Stražišču. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z njenim predsednikom Jožetom Derlinkom, tudi avtorjem knjige Kranjska gasilska kronika, ki je izšla pred dnevi.

Gospod Derlink, vam je pisanje gasilske kronike vzelo veliko časa?

»K pisanju knjige sem pristopil z željo, da na enem mestu zberem vse razpoložljive podatke o prostovoljnem gasilstvu v Kranju, kjer jih lahko poišče vsak, ki ga to zanima. S pisanjem knjige sem se ukvarjal letos skoraj vse leto, saj je bilo iskanje in zbiranje podatkov kar zahtevna naloga. Poiskal sem jih v različnih zapiskih, biltenih, v pogovorih s posamezniki, ki so o zgodovini gasilstva dobro poučeni in podobno.«

Kdaj se je v Kranju pojavilo prostovoljno gasilstvo?

»Organizirano gasilstvo v Kranju se je začelo leta 1879, ko so ustanovili Požarno brambo Kranj, in sicer potem ko je požar marca 1878 spet uničil veliko hiš in gospodarskih poslopij na Hujah in Klancu. Nato se je postopoma razvijalo in opremljalo do današnjih dni, ko praznujemo deseto obletnico Gasilske zveze Mestne občine Kranj.«

Kaj je pred desetimi leti vodilo gasilska društva v Mestni občini Kranj, da so ustanovila svojo gasilsko zvezo?

»Občina Kranj je že leta 1955 ustanovila Občinsko gasilsko zvezo Kranj, ki je povezala 44 gasilskih društev, po priključitvi občine Cerklje v letu 1958 pa se je število gasilskih društev še povečalo za sedem društev, tako da je bilo v zvezo vključenih že 49 teritorialnih (PGD) in 9 industrijskih gasilskih društev (PIGD). V začetku devetdesetih let je v veljavo stopil novi zakon o lokalni samoupravi, zaradi katerega je iz večjih občin nastalo več manjših. Spremembe smo pri poslovanju občutili tudi gasilci. Naenkrat je iz skupne nastalo pet manjših občin in s tem tudi pet virov financiranja. Prav tu se je tudi zataknilo, saj je bila MOK edina občina, ki je tedanji Gasilski zvezi Kranj nakazovala sredstva. V letu 1997 smo se zato člani vseh šestnajstih PGD in tedaj še treh PIGD na izrednih občnih zborih odločili za ustanovitev nove Gasilske zveze Mestne občine Kranj, podprl pa jih je tudi tedanji župan Vitomir Gros. 5. decembra 1997 smo tako izvedli ustanovni občni zbor, za prvega predsednika je bil izvoljen Cveto Lebar, sedaj naš častni predsednik, za prvega poveljnika pa je bil izvoljen Marjan Katrašnik. Novoustanovljena zveza, vsa društva in občina so tedaj podpisali tripartitno pogodbo in se zavezali k medsebojnemu sodelovanju, zagotavljanju požarne varnosti v MOK, občina pa k financiranju gasilske zveze.«

Se je ta odločitev obrestovala?

»Seveda. Predvsem se je izboljšanje takoj pokazalo na področju izobraževanja prostovoljnih gasilcev. Ne nazadnje pa so našemu zgledu zaradi enakih problemov najprej sledili v Naklem, pred kratkim pa tudi v Cerkljah.«

Prostovoljne gasilce mnogi povezujejo samo z gasilskimi veselicami, kar pa je seveda samo del vaših aktivnosti. Kaj vse v današnjem času počnete prostovoljni gasilci?

»Veselic, ki so bile v preteklosti pomemben vir financiranja, zaradi stroge zakonodaje gasilska društva vse redkeje organizirajo. Seveda so gasilska društva predvsem v oddaljenih vaseh še vedno center družbenega dogajanja, prva naša naloga pa je še vedno zagotavljanje požarne varnosti. Javna gasilska služba je v MOK organizirana tako, da za požarno varnost poleg poklicne gasilske enote, ki je zelo dobro izurjena in opremljena, skrbita tudi gasilska zveza s prostovoljnimi društvi in delno civilna zaščita. Vodenje intervencije vedno prevzamejo poklicni gasilci, prostovoljna gasilska društva pa jim nudijo pomoč, zato za operativne gasilce pripravljamo razna izobraževanja in strokovna usposabljanja, njihovo pripravljenost pa potem preverjamo na gasilskih tekmovanjih in vajah. Poleg tega gasilci pomagamo v drugih naravnih nesrečah, sodelujemo v različnih iskalnih in reševalnih akcijah. Med jesenskimi poplavami so na primer prostovoljni gasilci marsikje črpali vodo iz poplavljenih kleti in pomagali urejati prizadeta naselja. Prav tako pregledujemo gasilne aparate, enkrat letno preverjamo hidrantna omrežja po naseljih in o pomanjkljivostih obveščamo upravljavca vodovodnega omrežja.«