Nihče ni znal vladati brez nas

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Splošno / sobota, 8. december 2007 / 06:00

Bojan Šrot, sicer župan mestne občine Celje, je po nedavnem kongresu Slovenske ljudske postal njen novi predsednik. V sredo je bil na obisku v Kranju in nastal je pričujoči pogovor.

Na kongresu Slovenske ljudske stranke ste bili izvoljeni za njenega novega predsednika. V čem bo vaša politika drugačna od predhodnikove?

»Politiko Slovenske ljudske stranke določa kongres, ki sprejme program in je to kažipot vsem organom stranke. Vedno pa da predsednik nekaj svoje osebne note, s svojim značajem in osebnostjo, vodenjem in načinom dela; ne toliko vsebini politike kot z načinom njenega izvajanja. Na srečo smo si ljudje različni. Upam, da bo ta razlika dobra, težko je govoriti o samem sebi in o tem, kakšen boš. S politiko je tako kot z vsem drugim v življenju: ko prideš v realno situacijo, se v njej poskusiš. Določena pravila delovanja pa smo si postavili. Dogovorili smo se, da bomo vodili zmerno politiko, skrajnost in radikalizem sta nam tuja. Verjamemo, da korektno delo na dolgi rok prinese tudi rezultate. Tudi politika je tek na dolge proge.«

Verjetno se že pripravljate na parlamentarne volitve, ki bodo prihodnje leto? Je vaš cilj spet doseči tak rezultat, da boste povabljeni v koalicijsko partnerstvo?

»Vsaka resna stranka se na volitve pripravlja že naslednji dan po volitvah. Malce bolj intenzivno pa smo začeli spomladi z obiski po volilnih enotah, dali smo naloge koordinatorjem, evidentiramo kandidate, trenutno potekajo sestanki po regionalnih odborih, kjer poskušamo v zadnjem predvolilnem letu ljudi še dodatno motivirati za delo v politiki. Pripravljamo se tudi na programske teme, ki jih bomo odprli v predvolilnem letu, s katerimi bomo nagovarjali volivke in volivce.«

Doslej ste bili v več koalicijah. Imate takšen cilj tudi za naprej?

»Nihče ni znal vladati brez nas.« (smeh)

Je to pripisati vaši zmerni politiki?

»Zagotovo. Koalicija iz leta 1996 in tudi iz leta 2000 je izraz materializirane politike dialoga, zlasti iz leta 1996, ko je imela SLS drugi volilni rezultat. MI smo se zavedali, da je Slovenija pred velikimi projekti (vstop v EU in NATO), in smo ponosni, da smo pomembno sooblikovali to našo sedanjost. Čeprav smo tedaj veljali za »izdajalce slovenske pomladi«. Je pa verjetno res, da je v politiki dobro, da gre stranka po več mandatih iz vlade v opozicijo. Ne znam povedati, ali je za našo stranko že napočil ta čas. To je odvisno od več stvari: od volilnega rezultata, ki ga dobiš, od zmagovalca volitev, kajti ta vodi igro in vabi koalicijske partnerje, tudi od naše presoje, koliko bo mogoče izvajati naša programska stališča v vodilni koaliciji. Tu je veliko če-jev, glede na rezultat državnozborskih volitvah. Sem pa zagovornik teze, da mora imeti stranka realno težo, da ima sploh mandat stopiti v koalicijo, kajti tako tvoj glas v taki koaliciji tudi nekaj pomeni. Sicer nima posebnega smisla, da si le okras demokracije. Tudi volivci ti svojih glasov ne namenijo zaradi tega.«

SLS velja za stranko, ki ima po zadnjih lokalnih volitvah največ županov …

»… in županj.«

Kakšno prednost to predstavlja za stranko?

»SLS je dobro organizirana na območju celotne Slovenije in v nekaterih težavnih letih (in težavnih koalicijah) smo veliko energije vložili v politično delo na lokalni ravni. Zdi se mi tudi normalna karierna pot vsakega politika, preden postane profesionalni politik in začne opravljati profesionalno politično funkcijo, da najprej nabira izkušnje na lokalni ravni in šele nato stopi na oder državne politike. Dejstvo je, da smo na lokalni ravni odlično organizirani, občinske odbore imamo tako rekoč povsod in se je znotraj stranke tudi izoblikovalo znanje, kako upravljati občino. V okviru stranke deluje klub županov z 82 člani, pridružili so se nam tudi župani, ki niso člani naše stranke, pač pa so kandidirali kot neodvisni ali celo na listi kake druge stranke. Namen naših srečanj je izmenjava dobrih praks, kako posamezne občine rešujejo določene probleme, saj so si ti podobni in tudi njihovo reševanje je primerljivo.«

Kranj je včasih veljal za napredno, razvito, perspektivno občino, sedaj pa ste nas v Celju močno prehiteli. Kaj bi svetovali našemu občinskemu vodstvu, kako mestno občino spet dvigniti na razvitejšo raven?

»Niste čisto objektivni do svojega mesta, a takšni smo pač Slovenci, ki smo malce bolj kritični do samih sebe. Ko prihajam v Kranj, se mi ne zdi, da bi bilo mesto nerazvito. Ima pa verjetno težave, kakršne imajo tudi druga slovenska mesta. Z županom Damijanom Pernetom in njegovo ekipo sem se že srečal, bil je na obisku v Celju, prišlo je do izmenjave idej, izkušenj in dobrih praks, kako se lotiti določenih problemov. Že to je dober znak in jamstvo, da bo občinska ekipa v tem mandatu nekaj dobrega naredila. To je prvi korak, da si se pripravljen spopasti s problemi, in dobra pot, da se mestna politika loti njihovega reševanja. Name so novi kranjski župan in njegova ekipa naredili dober vtis. Kranj ima celo vrsto prednosti: je univerzitetno mesto, je blizu Ljubljane, ima nizko stopnjo brezposelnosti, v bližini imate letališče, neizmerne možnosti rekreacije s Krvavcem na dosegu roke, blizu sta Bled in Kranjska Gora. Vaše mesto ima veliko perspektivo za kvalitetno življenje. Morda v samem mestu ni dovolj kulturne ponudbe, toda saj je blizu Ljubljana. Kot opazujem, vidim, da so se lotili reševanja problema odpadkov, ki je največja težava vseh slovenskih občin. Res pa je, da ste se v Kranju tega lotili in odločili, da boste problem rešili. V Celju gradimo ta center skupaj s toplarno in orjemo ledino. Nezaupanje je veliko, vendar smo vse, kar smo ljudem obljubili na področju ekologije, izpolnili stodesetodstotno. Tako smo denimo zagotovili dovozno cesto, ki se izogne naselju, in krajevni skupnosti damo letno rento. Ko si v lokalnem okolju pridobiš zadostno stopnjo zaupanja, lahko začneš te projekte uresničevati, sofinancirati pa se jih da tudi iz kohezijskih sredstev, z državno pomočjo, tako da regija z relativno majhno udeležbo pride do te rešitve. Mi imamo v Celju projekt za 23 občin.«

Je namen vašega obiska pri kranjskem županu morda tudi dogovor glede odlaganja odpadkov iz Kranja v Celju?

»Ne, gre za vljudnostni obisk. Res pa ponujamo naše kapacitete kot pomoč za začasno odlaganje tistim občinam, ki so v prehodnem obdobju in bodo v kratkem rešile težave z lastnimi odlagališči. Vendar le začasno, kajti tudi mi nimamo kapacitet za vso Slovenijo.«