Petkilogramski plašč nas varuje pred mrazom

Besedilo: Katarina Podnar
četrtek, 29. november 2007 / 06:00

Koža pri odraslem človeku meri približno dva kvadratna metra in je težka pet kilogramov. Njena osnovna naloga je varovanje telesa pred vplivi in tujki iz okolja.

Na kožo vplivajo zunanje spremembe, kamor sodi tudi podnebje, ter tiste, ki se dogajajo znotraj telesa. Da bi jo ohranili čim dlje zdravo, ji je potrebno namenjati vsakodnevno pozornost in primerno nego. To je še posebej pomembno v ekstremnih pogojih, na primer v mrazu.

Določite svoj tip kože

Poznamo štiri osnovne tipe kože: normalno, suho, mastno in mešano. Normalna koža je gladka in čvrsta na otip. Na njej ni izpuščajev in ne suhih in mastnih predelov. To je koža malih otrok in le nekaterih odraslih srečnežev. Suha koža je nežna, pogosto razpokana in luskasta z majhnimi porami, pogosto vzdražena in srbeča. Hitro je prepredena z gubami, kar pa ne velja za mastno kožo, ki dalj časa ohranja prožnost in je brez gub. Izloča veliko loja, kar se še posebno pokaže v puberteti. Mastno se sveti in je posuta z vidnimi porami, nagnjena je k aknam. Za mešano kožo so značilna tipično mastna področja obraza: čelo, nos, brada, lica pa so običajno normalna ali suha. Vsaka od njih ima posebne značilnosti in zahteva specifično nego, za vse pa velja, da jim prija dnevno čiščenje odmrlega epitela in nečistoč, ki se izločajo iz telesa ali pa se naberejo na njej zaradi onesnaženega zraka. Zato za čiščenje uporabljajte mleko in tonik za vaš tip kože, dovoljena so tudi zelo blaga mila, ki ne rušijo PH kože in jo ne sušijo. Po čiščenju jo nahranite in zaščitite s hranilno kremo.

Zimske razmere in nega kože

Pozimi, ko temperatura pade, se zmanjša cirkulacija krvi, zato so kožne celice bistveno manj oskrbovane s kisikom. Ob tem je koža zaradi ostrega zraka še ranljivejša in bolj občutljiva. Zato se pojavijo luske in razjede, koža izgubi svojo prožnost. Pogosti so ekcemi. K temu pripomorejo tudi velike razlike med toplim in suhim zrakom v ogrevanih prostorih in mrzlim zunaj. Slednje prinaša dodatno težavo: dehidracijo, ki še pospeši staranje, zabuhlost in različne kožne bolezni. Zato moramo poskrbeti, da koža ne bo občutila pomanjkanja, ki ga prinaša zima: z rednim gibanjem poskrbimo za dobro cirkulacijo, s pitjem primernih tekočin (naravni sokovi, izvirska voda ...) v zadostnih količinah (vsaj dva litra na dan) pa preprečimo dehidracijo. Kožo zaščitimo z vlažilno kremo, lahko tudi nekoliko mastno, še posebej, če se odpravljamo ven. V stanovanju naj ne bo pretoplo. Na radiatorje obesimo vlažilce zraka, ki jim lahko dodamo eterična olja. Zelo oprijeta oblačila ovirajo normalno cirkulacijo krvi, povzročajo pa tudi tako nezaželeni celulitis. Oblačenje v plasteh (več tankih oblačil eno čez drugo) je veliko bolj zdravo in praktično.

Zimsko sonce je zelo nevarno

Ritem življenja se pozimi v naravi spremeni, vse se umiri in obnavlja. Narava je tudi našim prednikom narekovala enak tempo: delo se je pozimi preselilo v domove. Danes se življenje večine ljudi pozimi bistveno ne razlikuje od tistega poleti, zato velja posebna pozornost izpostavljenim delom kože: obrazu in rokam. Pomembno je, da se tako kot pred mrazom zaščitimo tudi pred soncem, ki ima na snegu okrepljeno moč. Pozimi potrebujemo kakovostno sončno zaščito z visokimi faktorji in dobra sončna očala. Posebne nege so potrebne ustnice, ki jim prijajo obogateni vazelini z mandljevim oljem in vitaminom E. Ne smemo pozabiti, da je koža pri športu v zimskih razmerah izpostavljena podhladitvi in izsušitvi, lahko se celo zgodi, da pomrzne, še posebno ušesa in nos. Mastne kreme so dobra izolacija pred težkimi podnebnimi pogoji, vendar ne za mastno kožo. Slednjo negujemo z obogatenimi hidratantnimi kremami.

Nega po zimski aktivnosti

Po zimski aktivnosti, še posebej, če slednja traja dlje časa, koža potrebuje posebno nego. Zeliščna kopel blagodejno vpliva na celo telo in pomirila vzdraženo kožo. Pozornost je namenjena le temperaturi vode, ki ne sme biti previsoka. V kopel lahko vlijemo kozarček olivnega olja v vodo ali pa si pred kopanjem telo natremo z njim. Nekaj kapljic rožmarina, kadulje ali sandalovine, ki jih kanemo v vodi, blagodejno vplivajo na krvni obtok. Z obraza si, lahko kar v banji, s kosmom vate odstranimo ostanke zaščitne kreme. Po kopeli s toplo brisačo le rahlo popivnajte vodo in se namažite z mlekom za telo, ki mu primešate nekaj kapljic domačega olivnega olja. Posebno pozornost namenimo obrazu in vratu. Pred spanjem si roke in noge namažemo z negovalno kremo in jih oblecimo v bombaž. Ker je koža tudi odsev notranjega zdravja, zanj poskrbimo s pravilno prehrano z dovolj sadja in zelenjave.

Veter in hitrost pri smučanju podvojita mraz

Veter, mraz in hitrost povečajo relativni občutek mraza. Pri minus desetih stopinjah Celzija, v vetru in hitrosti smučanja trideset kilometrov na uro se pogoji za izpostavljene dele kože bistveno poslabšajo. Relativni mraz je kar dvakrat večji od tistega, ki ga kaže termometer. Nadmorska višina nad tisoč metrov moč UVB žarkov poveča za petino, nadmorska višina tri tisoč metrov pa kar za polovico. Odbijanje žarkov zaradi snega in ledu poveča moč sonca za 85 odstotkov. Tudi v megli je, če je ta »kombinirana« s čistim gorskim zrakom, sončna prepustnost zelo visoka.

Hrana za kožo

Telo poleg kože varuje tudi imunski sistem. Zanj prav pozimi lahko dobro poskrbimo. Pomaranče, mandarine, limone, pomele in grenivke so prave male zakladnice vitamina C, antioksidantov, folne kisline, vlaknin, flavonoidov, kalija, karotenoidov. Največ koristi imate od njih, če jih uživate surove ali pa pripravljate osvežilne napitke, ki jim lahko dodajate različna zelišča. Najbolje jih je pripravljati sveže in jih čim hitreje zaužiti. Če gre za biološko pridelano sadje, lahko zmeljemo tudi lupino. Taki napitki vsebujejo eterična olja, ki jih sicer z lupljenjem zavržemo.