Od hlapcev do junakov

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Žiri / torek, 26. oktober 2021 / 09:26

Krajevna organizacija Združenja borcev (ZB) za vrednote NOB Žiri je minulo soboto zaznamovala dan spomina na 23. oktober 1943, ko so iz Žirov izgnali nemško vojsko.

Žiri – Dogodki, ki se jih vsako leto spominjajo ob dnevu spomina, so med drugo svetovno vojno Žiri zaznamovale kot kraj, ki se je brezpogojno odzval na poziv Osvobodilne fronte ter se postavil po robu močni in do zob oboroženi nemški vojski, je v svojem govoru poudaril predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Marijan Križman. Kot je pojasnil v. d. predsednika ZB NOB Žiri Ivan Albreht, je na območju Žirov potekala meja med nemškim in italijanskim okupatorjem. »Borci, katerih vrednote so naše vodilo, so mejo ukinili in prinesli svobodno domovino; 23. oktober je zato naš praznik.«

Tako Albreht kot Križman sta pojasnila, da se Nemcem po kapitulaciji Italije v teh krajih ni dobro pisalo. Po padcu okoliških postojank so bile namreč na vrsti tudi Žiri. »Da bi se Nemci izognili spopadu in si zagotovili pobeg iz obroča, so s topovi obstreljevali položaje ob cesti proti Gorenji vasi, grozili so tudi s streljanjem talcev, če bi imeli žrtve. Ob odhodu so s seboj vzeli tudi sedem talcev, ki so jih v Gorenji vasi spustili.« Že dan po odhodu nemške vojske, 24. oktobra 1943, so v Žireh ustanovili narodnoosvobodilni odbor za občino Žiri, s čimer se je začel razvoj ljudske oblasti na Slovenskem, sta še spomnila Križman in Albreht. Ob tem je Križman poudaril, da so bile glavne značilnosti nacistične in fašistične okupacije raznarodovanje in kruto nasilje, ki je bilo posledica same okupacije in izvajanja okupacijske potujčevalne politike ter odpora proti okupatorju in njihovim domačim izdajalcem. »Ker številni radi zamenjujejo vzrok in posledice, je treba jasno poudariti, da so okupatorji te oblike nasilja uvedli takoj po okupaciji, in ne šele po vstaji slovenskega naroda. Slovenski odpor je celo preprečil oziroma zavrnil izvedbo nekaterih že predvidenih ukrepov.«

Slovenski narod je po Križmanovih besedah v drugi svetovni vojni plačal ogromen davek. »Vendar ni bil zaman. Osvobodilna fronta je slovenski narod preobrazila iz naroda hlapcev v narod junakov.« Po vojni se je začel tudi hiter industrijski razvoj. »Tako se je Slovenija iz zaostale kmetijske spreminjala v industrijsko razvito deželo. Še danes vse temelji na tem, kar so zgradile in razvile povojne generacije. Žal pa so se po osamosvojitvi dogajale nerazumne stvari: delo prejšnjih generacij se je poskušalo razvrednotiti, zato je divje lastninjenje in hlepenje po kapitalu poslovnežev dvomljivega slovesa uničilo dobro delujoče sisteme, delavce pa pognalo na ceste.« Kot je dejal Križman, so tudi zdaj zaskrbljeni nad početjem vladajočih. »Ukvarjajo se sami s seboj in aferaštvom. Podpiramo ukrepe za zajezitev pandemije, vendar opozarjamo in zahtevamo: prenehajte se ukvarjati sami s seboj in začnite se vesti državotvorno oziroma odstopite in gremo na predčasne volitve.«