Nepredvidljiva spremljevalka dveh milijonov Zemljanov

Multipla skleroza je najpogostejša nevroimunska bolezen mlajših odraslih ljudi v naši zemljepisni širini. Je bolezen osrednjega živčevja, kamor spadajo možgani in hrbtenjača.

Potek multiple skleroze je nepredvidljiv in se od posameznika do posameznika razlikuje. Pri nekaterih ne povzroča večjih težav, pri drugih hudo invalidnost. Čeprav je bolezen dokaj raziskana, pravih vzrokov za njen nastanek še niso odkrili. Tipične znake multiple skleroze so opisali že pred več kot 140 leti. Dobro jo opisujejo besede znanstvenika, ki pravi, da je multipla skleroza »baročna v svoji zapletenosti«. Bolezen ni dedna, ni nalezljiva in ne vpliva na dolžino življenja. Zvišana temperatura, telesna ali zunanja, slabo vpliva na bolnike in dodatno poslabša simptome. Pri premagovanju bolezni in izboljšanju poteka poleg ustreznih zdravil pomaga stalna in obnovitvena rehabilitacija.

Poškodba mielinske ovojnice

Multipla skleroza je tesno povezana z delovanjem živčnega sistema, po katerem možgani pošiljajo električna sporočila našemu telesu, kako naj deluje. Bela snov v centralnem živčevju je mielin, ki ščiti živčna vlakna, hkrati pa sodeluje pri natančnem in hitrem prevajanju sporočil. Pri multipli sklerozi se v mielinski ovojnici pojavljajo bolezenska žarišča imunskega vnetja, pri katerem sodelujejo vnetne imunske celice, imenovane makrofagi. Slednji bi morali imunsko vnetje ublažiti, vendar delujejo zmotno, tako da razkrajajo mielinske ovojnice in jih s tem poškodujejo. Prav zaradi poškodb na mielinski ovojnici prihaja do motenj pri prevajanju živčnih sporočil, ki so upočasnjena ali celo prekinjena, kar se kaže v različnih simptomih bolezni. Zakaj naš imunski sistem to snov prepozna kot tujek, še vedno ni jasno. Proces, v katerem opazimo propad mielinskih celic, imenujemo demielinizacija, poškodovana področja pa so plaki. Ti se sčasoma spremenijo v brazgotine. Živčevje sicer ima nekaj samoobnovitvenih sposobnosti, vendar je nadomestna ovojnica bistveno šibkejša in še prej podleže novim poškodbam.

Simptomi bolezni povezani z okvarami

Multipla skleroza ima več simptomov. Lahko jih razdelimo na senzorične simptome, ki vplivajo na spremembe občutkov, in motorične, ki povzročajo spremembe v delovanju mišic. Bolezenski znaki so odvisni od področja obolelosti osrednjega živčenja, saj prizadetost določenega dela povzroči specifične težave. Okvare vidnega živca povzročajo zamegljen vid, bolečine pri premikanju zrkel ali za očmi in celo izgubo vida na enem ali obeh očeh. Poškodbe možganskega debla kažejo na dvojni vid, težave z ravnotežjem, vrtoglavico, omotičnost, izgubo ravnotežja in motnje v koordinaciji, lahko tudi motnje pri govoru in požiranju. Če pa se pojavijo utrujenost brez vzroka, spremembe v razpoloženju, pozabljivost in težave s koncentracijo, mravljinčenje, odrevenelost, srbečica in bolečina v udih, mišični krči, izguba občutkov pri dotiku in težave pri odvajanju blata in urina, lahko slutimo na poškodbe hrbtenjače in možganov. Pri bolnikih z multiplo sklerozo je zelo pogosta depresija, ki je prisotna kar pri polovici bolnikov, zaskrbljujoča pa je tudi stopnja samomorilnosti, ki je kar 7,5-krat višja kot pri zdravi populaciji.

Vzroki za nastanek še nepojasnjeni

Študije opozarjajo na različne možnosti in kažejo tudi na različne dejavnike tveganja, ki bi lahko sodelovali v procesu nastanka bolezni. Nekateri pripisujejo dednim dejavnikom velik vpliv, drugi opozarjajo, da bi lahko imel vlogo tudi kakšen dejavnik iz okolja, virusi, kraj, kjer nekdo preživi prvih petnajst let življenja, spol, starost, rasa, migracije, socialni dejavniki in prehrana. Nedvomno ima pri vsej zapletenosti veliko vlogo imunski sistem, ki s svojim odzivom na vnetje posledično poškoduje mielinsko ovojnico (belo snov, ki ovija živčna vlakna). Ni povsem jasno, zakaj telo svoje lastne celice prepozna kot tujek in jih želi uničiti, kar je splošni problem pri vseh avtoimunskih boleznih.

Postavitev diagnoze

Multipla skleroza je najbolj razširjena med mladimi, saj običajno prizadene populacijo med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Številke kažejo, da kar trikrat bolj pogosto ženske kot moške. Strokovnjaki ocenjujejo, da je na svetu več kot dva milijona obolelih, pri nas se številke gibljejo okoli 2500. Zanimivo je, da na Švedskem zboli kar trikrat več ljudi kot v Španiji, v Južni Ameriki pa je bolezen skorajda nepoznana. Diagnozo na osnovi testov in preiskav potrdi ali ovrže nevrolog, kamor bolnika napoti osebni zdravnik. Najbolj običajni test pri sumu na multiplo sklerozo je klinična nevrološka preiskava za pregled delovanja živčevja. Opravi se lumbalna punkcija z analizo cerebrospinalne tekočine, vključno s pregledom celic in beljakovin. Z magnetno resonančnim slikanjem možganov in hrbtenjače se prikažejo bolezenska žarišča izgubljenega mielina. S pomočjo evociranih potencialov izmerijo hitrost prevajanja dražljajev, ki je pri multipli sklerozi upočasnjena.

Slovar pogosto uporabljenih izrazov

multipla – večkratna, se pojavlja na več mestih

skleroza – bolezenska otrdelost, zatrditev tkiva ali organov

mielin – bela snov iz beljakovin in fosfolipidov, ki »ovija« živce

makrofag - primarni nosilec nespecifične imunosti, ki uničuje tuje snovi in delce

cerebrospinalna tekočina – likvor – možgansko-hrbtenjačna tekočina

demielinizacija – propadanje mielinskih celic

punkcija – vbod v žilo, kanal, da dobimo tekočino za analizo

zagon – izrazito poslabšanje bolezenskih znakov

plak – poškodovani del mielinske ovojnice

Prehranski dodatki pri multipli sklerozi

svetlinovo olje 1500 mg med jedjo, 3x na dan

ribje olje 1000 mg ribjih lipidov

vitamin C 1 g na tableto, 3x na dan

vitamin E 1000 enot na tableto, 3x na dan

B kompleks 1 tableta, 3x na dan

B6 50 mg 1x – 2x na dan

B12 1 mg hidroksikobalamina enkrat na teden (injekcija)

cink 15 mg elementarnega 2x na dan

mangan 10 mg, 2x na dan

selen 50 mg, 2x na dan

molibden Količine v sledeh

lecitin 2x 200 mg, 3x na dan

acidophilus 500 mg, 3x na dan

Vir: Graham, J., 2001. Multipla skleroza, Ljubljana: Združenje multiple skleroze Ljubljana

Imunomodulatorna zdravila zmanjšujejo število zagonov

Multipla skleroza ni ozdravljiva bolezen. Blažimo jo s simptomatskimi zdravili. Imunomodulatorna zdravila (interferoni beta in galtiramer acetat) zmanjšajo število zagonov bolezni in jih ublažijo. So v obliki podkožnih ali intramuskularnih injekcij. Po večletnih kliničnih raziskavah, v katerih so proučevali vpliv indijske konoplje na mišično napetost in bolečine pri bolnikih z multiplo sklerozo, so v nekaterih državah dovolili uporabo konoplje v zdravstvene namene. V Veliki Britaniji in Nemčiji so taka zdravila že dostopna. Predpisujejo jih na recept in so v obliki pršila (Sativex) ali kapsul (Dronabinol). Pri nas zdravili nista registrirani.