Tudi pod Mariborom je vino

Izletniki Gorenjskega glasa so obiskali eno največjih klasičnih vinskih kleti v Srednji Evropi in ob odlični hrani uživali v Gostišču Golob v Zgornji Polskavi.

Vedno dobro razpoloženi izletniki Gorenjskega glasa, ki so pretekli torek obiskali Maribor, ki je s 114.000 prebivalci drugo največje slovensko mesto, so imeli kaj videti. Po postanku na Trojanah na tradicionalni malici z dodatkom »borovničevca«, s katero nas je tudi tokrat pogostil Mercator, je bil na vrsti ogled Maribora. Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Daša Režonja, Maša Golež, Gregor Valentan, Nataša Vidovič in Lucija Košir so nam pokazali le nekatere od mnogih posebnosti Maribora, ki je bil prvič omenjen leta 1164, leta 1209 je že dobil trške in leta 1254 mestne pravice. Gorenjce je presenetila urejenost mesta in neverjetno veliko število kakovostnih trgovin v središču, čeprav so tudi v mariborskem predmestju velika nakupovalna središča. Trg svobode je zanimiv zaradi spomenika v obliki krogle, ki ga je naredil kipar Slavko Tihec. V bližini sta leta 1900 zgrajena frančiškanska cerkev in grad na Grajskem trgu iz leta 1480, s katerega je leta 1941 Mariborčane nagovoril Adolf Hitler. Pomembni mariborski posebnosti sta hotel Orel in kavarna Astoria z Ezelekom, znanim zbirališčem Mariborčanov. Na Slomškovem trgu, ki ga obdajajo stavbe gledališča, rektorata in pošte, kraljuje kip znamenitega mariborskega škofa Antona Martina Slomška (1800 – 1862), ki je leta 1859 kot lavantinski škof in zaveden Slovenec prenesel sedež škofije iz Sv. Andraža v Labotski dolini na Koroškem v Maribor in tako ohranil mariborsko škofijo slovensko. Na drugi strani trga pa je stolna cerkev, ki je bila prvič omenjena leta 1248. Pomembna mariborska stavba je Rotovž iz leta 1515, pred katerim stoji kužno znamenje. Ponosa Maribora sta Lent, ki je bilo stoletja nazaj pristanišče za splave, danes pa je med najlepše urejenimi deli Maribora z znamenito trto, ki rodi vino žametno črnino, in spomenik generalu Rudolfu Maistru, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško stražo in vzpostavil slovensko oblast.

Znamenita vinska klet

Središče Maribora ima zanimivo podzemlje – Vinagovo vinsko klet z največjim arhivom vin v Sloveniji. Izkopali so jo 12 metrov pod zemljo! Skoraj stotnijo radovednih izletnikov Gorenjskega glasa so po njej popeljale članica Vinagove uprave Irena Draž in Maja Knez ter Suzana Kovačič in dale pokusiti štiri sorte odličnih Vinagovih vin. Klet, ki jo nekateri viri omenjajo že v 13. in 14. stoletju, njen nastanek pa je zanesljivo dokazan za sredino 19. stoletja, meri 20.000 kvadratnih metrov. Njene dele povezuje skoraj tri kilometre hodnikov, v njej pa je prostora za 5,5 milijona litrov vina.

»Naša vinska klet je med največjimi klasičnimi vinskimi kletmi v Srednji Evropi. Zgrajene je pod mestnim središčem. Po svetu in tudi v Sloveniji so še večje, vendar niso naravne. Če bi vino, ki ga lahko hranimo v naši kleti, natočili v tričetrtlitrske steklenice in jih postavili drugo ob drugo, bi se vrsta končala v Münchnu,«je povedal predsednik uprave Vinaga Bogdan Pečuh. »V naši kleti klimatske naprave niso potrebne. Temperatura se stalno giblje med 13 in 14 stopinjami Celzija, vlaga pa dosega 90 odstotkov. Gorenjci morda mislite, da je plesen na stenah in obokih posledica naše zanikrnosti, vendar ni. Je naravni regulator vlage: v deževnem vremenu jo vsrkava, v lepem vremenu pa jo oddaja.«

Vinag ima v okolici Maribora okrog 250 hektarov svojih vinogradov, v katerih pridela od 2,2 do 2,5 milijona litrov vina. Njegova pomembna dejavnost je tudi sadjarstvo. V sadovnjakih, ki merijo sto hektarov, pridelajo od 4 do 5 tisoč ton izvrstnih jabolk, od katerih jih 80 odstotkov izvozijo. »Moram se pohvaliti, da so naše vino pili in sadje uživali na habsburškem dvoru, da si je našega traminca ali pinota zaželel tudi predsednik nekdanje Jugoslavije Tito in da tudi sedaj redno z njim postrežejo na sprejemih in slovesnostih,« se pohvali predsednik uprave Bogdan Pečuh in dodaja, da bela vina znova pridobivajo na veljavi.

Izlet je bil sklenjen z izvrstnim kosilom v gostišču Golob v Zgornji Polskavi blizu Frama, ki sta jo leta 1969 uredila Ljudmila in Dominik Golob, po njegovi smrti pa jo vodita Dominik Golob mlajši in žena Manica, pomagata pa njuna hčerka Simona in Dominikova mama Ljudmila. Golobovo gostišče je znano daleč naokoli. Kolektiv je mlad in večinoma šolan v mariborski srednji gostinski šoli, s katero Golobovi sodelujejo. V njihovi veliki restavraciji, ki brez težav sprejme nad sto ljudi, se vrstijo poročna slavja, jubileji in druga srečanja. Izletnike Gorenjskega glasa so do solz nasmejali člani Društva za ohranjanje starih običajev Ajda Leskovec-Stari Log Silvo Krebs, Franec Reich, Karel Jevšek in Janez Korošec s prikazom krsta mošta v vino. Naš sodelavec kuharski mojster Janez Štrukelj je pokazal, kako se speče štajerska kvasenica, svoje izdelke pa je predstavila tudi Oljarna Fram.