Izpolnjujemo zastavljene cilje

Besedilo: Objave Občine Škofja Loka
sreda, 28. november 2007 / 06:00

V občini Škofja Loka bodo 16. decembra vnovične volitve župana na treh voliščih. Ob tem delo občine normalno poteka, programska koalicija pa zavzeto dela.

Aktualni župan Igor Draksler je na vnovične volitve pripravljen, o njih pa pravi: »Če ne bi bilo takšne nedorečenosti in nepopolnosti v sami volilni zakonodaji, ne bi bilo niti ponovnih volitev na treh voliščih v občini.

Na zahtevo upravnega sodišča se ponavljajo zaradi sestave volilnega odbora na Godešiču in Gostečah, ker sta bila v volilnih odborih - povsem v skladu s takrat veljavno zakonodajo – moja sinova, volitve se ponavljajo še na Sv. Lenartu, ker dve glasovnici nista bili jasni. Na volišču na Logu sta odšteta dva glasova, ki sta bila sicer v skladu z navodili republiške volilne komisije v moj prid. Vse druge domnevne nepravilnosti na drugih voliščih, ki jih je navajal moj protikandidat, niso dokazane. Trdim, da štejejo predvsem rezultati, da je sodelovanje v občinskem svetu dobro, da gredo odločitve v pravo smer, da poskušamo s svojim delom zagotavljati tisto, kar si ljudje želijo že dolgo časa: od obvoznice, urejenih cest, trgovin, parkirnih mest, delovnih mest v novi industrijski coni.

Zelo dobro poteka projekt za ureditev kanalizacije in vodovoda. Tudi volilni program uspešno izpolnjujemo. Doseženi rezultati pa je pripisati tudi tvornemu sodelovanju s štirimi poslanci s škofjeloškega območja.«

So kaj pripomogli tudi k uspešnosti škofjeloških projektov, ki jih podpira država?

»Tako je. Redno sestajanje poslancev in županov ter usklajeno projektno delo obrodi svoje sadove. Določili smo prioritete za ves mandat poslancev in zaradi takšnega dela smo marsikaj premaknili.«

Velja to tudi za Poljansko obvoznico, kjer je bil poleg drugih vplivnih ljudi do nedavnega tudi minister z vašega območja?

»Tudi. K temu smo pripomogli tako minister in poslanci, pa tudi sam, ki imam pomembne naloge, tako v koalicijski stranki SLS, kot na regijskem nivoju, saj sem podpredsednik regionalnega razvojnega sveta Gorenjske. No, tudi po zagotovilih novega ministra Žerjava, ki je oktobra obiskal občino in nekatera naša cestna gradbišča, se načrtovane naložbe v prometno infrastrukturo na Škofjeloškem ne bodo spreminjale.«

Kako napredujejo dela na Poljanski obvoznici?

»Trenutno izvajamo gradbena dela na krožišču (prvem v Škofji Loki!) v Zmincu, da bi nanj navezali priključek trase obvoznice tudi s Poljanske smeri. Ministrstvo za promet pripravlja še zadnje dokumente za pridobitev razvojnih sredstev EU, kjer je z načrtom razvojnih programov države dogovorjeno, kako bo financirana Poljanska obvoznica. Po zaslugi teh sredstev (odobrenih naj bi bilo 28 milijonov evrov) bo občina prihranila približno štiri milijone evrov, ki jih bomo lahko porabili za druge potrebe. Sicer pa sedaj vodimo zadnje postopke razlastitve na trasi obvoznice, ki trajajo že lep čas in niso enostavni. Ko bomo imeli vsa zemljišča, lahko zaprosimo za gradbeno dovoljenje in z njim začnemo graditi. Delamo vse, da bi skupne načrte države in občine lahko uresničili.«

Nad vami visi ustavna pritožba enega od razlaščencev, ki spodbija dva zakona in občinski lokacijski načrt za obvoznico. Ali to lahko zaustavi vaše načrte?

»Zaenkrat nas ustavna pritožba, ki jo je vložil Jože Hartman, Španov s Suhe, ne ovira, je pa neprijetno. Na ta primer edinega razlaščenca, ki še zadržuje začetek gradnje več kot potrebne Poljanske obvoznice, sem sklenil javno opozoriti zato, ker me občani nenehno sprašujejo, zakaj vendar že ne gradimo. Ustavnemu sodišču smo napisali tudi odgovor, ki strokovno utemeljuje traso obvoznice. Pri tem ne gre za nikakršno politizacijo, saj smo vseskozi delali strokovno in po zakoniti poti. Tudi z vsemi drugimi, ki jih je prizadela trasa obvoznice, smo se lahko dogovorili. Z razlaščencem smo se sicer še vedno pripravljeni pogovarjati znotraj okvirov lokacijskega načrta.«

Katere lokalne ceste vam je letos uspelo obnoviti?

»V razvojnem programu koalicije smo si zastavili nalogo, da bomo vse glavne lokalne ceste do konca mandata asfaltirali. Menimo, da je to nujno potrebno zaradi skladnega razvoja celotne občine in v skladu s tem programom tudi izvajamo dela. Cesto Hosta–Pungart bomo tako dokončali v naslednjem letu. V vasi Sv. Lenart smo uspeli zgraditi precejšen odsek ceste, ki bo podjetniku s tega konca omogočal normalno poslovanje, ob tem pa smo zelo dobro sodelovali tudi z lastniki zemljišč. Za sanacijo zemeljskega plazu pa še čakamo odločbo ministrstva za okolja. Zelo smo zadovoljni z ureditvijo dela ceste na Novem svetu, ki sedaj daje pravi mestni vtis. Urejamo tudi komunalno infrastrukturo na tem območju. Cestni program je pripravljen za štiri leta in pričakujemo, da bo do konca mandata v celoti uresničen.«

Katere ceste pa so dotlej še na prednostnem seznamu?

»Uredili bomo še cesto po Bodoveljski dolini, cesto v Strmico, dolgujemo še cesto mimo Gosteč, nato sledi še nekaj krajših odsekov cest v KS Sv. Lenart in Log, usposobili pa bi radi tudi staro Blegoško cesto. Na cestah, ki so regionalnega pomena, pa nas čakajo zahtevne naloge: dokončanje odseka Podlubnik–Klančar, Poljanska obvoznica, cesta mimo avtobusne postaje do Podna, uredili bomo tudi Šeširjev most. Vse to so stvari državnega proračuna in so velik zalogaj tudi za občinskega. Do konca bi radi uredili tudi cesto v Retečah. Drugih cest in ulic, kjer bomo bodisi gradili bodisi obnavljali kanalizacije in vodovode, pa ne želimo obnavljati že sedaj, pač pa je obnova teh cest zajeta v načrtu ob celoviti obnovi vodovoda in kanalizacije. Vsako ulico bomo namreč razkopavali samo enkrat, čeprav so morda nekatere ulice obnove že zelo potrebne.«

Kdaj se obeta gradnja kanalizacij na posameznih delih občine?

»Za kanalizacijo bomo do konca leta oddali vlogo za pridobitev evropskih sredstev. Namen kandidature za evropski denar je, da bi naši občani za te naprave kar najmanj plačali. Pridobitev, za katere prispevajo denar skladi EU, ljudem ne smemo zaračunavati, njihov komunalni prispevek bo tako nižji. Zato je ta projekt tako pomemben in važno je tudi, da projekte izpeljemo natančno v skladu s predpisi in direktivami EU. Prehitevanje tu ni mogoče, saj s tem izgubimo toliko denarja, da ga občinski proračun ne more nadomestiti.«

Od 16 regionalnih razvojnih projektov na Gorenjskem imate dva v vaši občini. Gre za rezultat dejstva, da ste tudi podpredsednik Regionalnega razvojnega sveta za Gorenjsko?

»Regionalni razvojni program smo vzeli zelo resno. Vemo, da razvojna politika naše države temelji na regijah (to spodbuja tudi Evropska unija) in menim, da je prav, da smo dejavno zraven. Kot podpredsednik tega regijskega organa imam kar precejšen vpliv na to, kako se stvari odvijajo. Smo pa tudi kot občina dobro delali v tem smislu, da smo že pri prejšnjem razvojnem programu občine k sodelovanju pritegnili naše gospodarstvo in sledili njegovim potrebam. Izraženi interes gospodarstva je upošteval tudi nov občinski prostorski plan in pa operativni gorenjski načrt, kjer želimo naši industrijski proizvodnji nuditi učinkovito strokovno podporo, ne da bi kršil zakon o konkurenčnosti.

Med izbrane gorenjske prioritete spada tudi Tehnološki park Škofja Loka. Na Trati želimo imeti vrhunsko ustanovo s konkretno vsebino: imamo namreč dobro višjo strojno šolo, zelo razvito strojno industrijo – to pa bo nekakšna nadgradnja, saj bo spodbujala razvoj novih visoko-tehnoloških izdelkov.

Mislim, da je ta projekt dober in ga bomo razvijali naprej. Tehnološki park bo v okviru industrijske cone na Trati, druga dva projekta, s katerima smo vključeni v gorenjski prioritetni izbor, pa sta izgradnja primarne kanalizacije Dorfarje– Forme–Sv. Duh in industrijska cona Trata.«

Ste v industrijski coni že začeli graditi?

»Začeli smo že s fizično gradnjo v industrijski coni. Ravnokar prestavljamo vodovod s Sorškega polja. Dokumente za gradnjo pripravljata že prva dva investitorja, loški Unitech in Filc Mengeš, prihajajo še trije drugi. Do srede prihodnjega leta bomo uredili večino komunalne infrastrukture za te investitorje, z njimi smo tudi že podpisali vse potrebne pogodbe. Torej ni več zadržkov, da se gradnja lahko začne. Gradijo pa tudi že investitorji v obrtni coni, ki jo je občina prav tako komunalno opremila: en objekt je pod streho, dva pa že gradita. Veseli smo, saj s tem pridobivamo nova delovna mesta.«

Posebno ponosni ste na napredek pri urejanju športne infrastrukture?

»V športni dvorani Poden, ki so jo poškodovale septembrske poplave, smo pravkar obnovili tlake in športniki so prejšnji teden spet začeli trenirati v domači dvorani. Zadovoljni smo, ker smo jo obnovili v rekordnem času, izvajalec je držal besedo, hvaležni pa smo tudi ministrstvu za šolstvo in šport, ki je hitro pomagalo. Za razvoj športa smo si v občini postavili cilje, ki pomenijo uresničitev tridesetletnih želja. Pred leti, ko sem bil še osnovnošolec, je bil v Škofji Loki samoprispevek za športne objekte. Iz tega denarja je bilo sicer precej narejenega, toda denarja je zmanjkalo in na Trati niso dobili nič. Trenutno pa se tam gradi športna dvorana z enakimi tlorisnimi merami, kot jih ima športna dvorana Poden, le z nekaj manjšimi tribunami, s tripolno dvorano, kjer lahko hkrati telovadijo trije razredi, s prostorom za rokomet in mali nogomet. Dopoldne bo namenjena šolskemu pouku, popoldne pa športni dejavnosti občanov in klubov. Dvorana je že pod streho, vgrajujejo okna in vrata ter izdelujejo fasado. Računamo, da bomo dela brez težav lahko končali do začetka šolskega leta 2008. Maja bomo začeli prenavljati tudi staro telovadnico, kjer bodo nove garderobe.

V sodelovanju s tremi ostalimi občinami na Škofjeloškem smo začeli tudi gradnjo drugega športnega objekta, telovadnico pri šoli Jela Janežiča. Dopoldne bo namenjena šoli, popoldne pa dejavnosti TVD Partizan. Za oba objekta smo pridobili dovoljenja vseh pristojnih ministrstev in njihove soinvesticijske deleže. Poudarjam, da dvorano pri OŠ Jela Janežiča gradimo tudi po zaslugi res dobrega sodelovanja občin. Ob tem, kar se je zgodilo v Železnikih, in ob gradnji telovadnic v sosednji občini to ni majhna stvar. Posebej sem ponosen, da dobro skrbimo za to šolo, ki je pred desetletjem delovala v slabih pogojih, sedaj pa je vse bolje poskrbljeno za otroke s posebnimi potrebami.

Na zadnji seji smo zavestno dali v obravnavo občinskemu svetu predlog za povečanje denarja za šport, ker najemi telovadnice predstavljajo visok strošek za društva in klube in se bo na tak način omogočila vadba čim širšemu krogu mladih, to pa je prvenstveno naloga občine. Ob omenjenih treh večjih naložbah pa naj omenim še dve manjši: asfaltiramo tudi igrišče pri OŠ na Bukovici, poskrbeli smo tudi za vse potrebno, da bo športno društvo Kondor na Godešiču lahko gradilo svoje spremljevalne objekte ob nogometnem igrišču.«