Hribovski in gorski kmetje bodo v prihodnje lahko gospodarili z lastnimi gozdovi in še z državnimi, za katere bodo pridobili koncesijo.

Prednost hribovskim kmetom

Hribovski in gorski kmetje bodo pri podelitvi koncesije za izkoriščanje državnih gozdov lahko uveljavili prednostno pravico.

Kranj – Državni zbor je v torek sprejel nacionalni gozdni program in spremembe zakona o gozdovih. Ljudje se bodo tudi po uveljavitvi zakonskih sprememb lahko prosto sprehajali po gozdu ter (rekreativno) nabirali gobe in druge gozdne sadeže. Lastniki bodo lahko preprečili obiskovalcem prost dostop do gozda le v primeru pridobitne turistične ali rekreativne dejavnosti. Že po sedanjem zakonu je po gozdni cesti dovoljena vožnja s kolesi, z uveljavitvijo sprememb pa bosta (gorsko) kolesarjenje in ježa dovoljena tudi na gozdnih vlakah in drugih poteh, ki jih bodo sporazumno označili lastniki gozdov, zavod za gozdove in občina. Ker se pritisk obiskovalcev na gozdove povečuje, bodo poostrili nadzor, pri tem pa bodo tudi uslužbenci javne gozdarske službe lahko ukrepali in izdajali plačilne naloge za kršitve glede vožnje v gozdu, nabiranja gob, uporabe gozdnih cest in vlak, lova in drugih predpisov.

Hribovski in gorski kmetje bodo po novem lahko uveljavljali prednostno pravico pri podelitvi koncesije za izkoriščanje državnih gozdov. Že takoj po uveljavitvi zakonskih sprememb se bodo lahko potegovali za pet tisoč hektarjev državnih gozdov, ki jih je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kupil v okviru svojega delovanja, po letu 2016, ko bo potekla 20-letna koncesija sedanjim upravljavcem (gozdnim gospodarstvom), pa tudi za vse druge gozdove. Po končani denacionalizaciji bo ostala v državni lasti še približno petina gozdov, kar Slovenijo uvršča med države z najmanjšim deležem državnih gozdov. Sklad bo tudi v prihodnje kupoval gozdove, na leto naj bi jih v povprečju kupil tisoč hektarjev, pri tem pa bo pri kompleksih, večjih od 30 hektarjev, lahko uveljavljal predkupno pravico.

Vodjo območne enote zavoda za gozdove bo po novem imenoval direktor zavoda, svet območne enote pa bo dal le mnenje. Ker majhna in razdeljena zasebna gozdna posest otežuje gospodarjenje z gozdovi, zakon podpira združevanje lastnikov in ustanavljanje gozdarskih strojnih krožkov, hkrati pa prepoveduje delitev gozdnih parcel, manjših od pet hektarjev.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / sreda, 25. november 2009 / 07:00

Čustveno slovo od Tomaža Humarja

Pod gorami, kjer je živel in začel plezati, se je od kamniškega alpinista Tomaža Humarja poslovilo več kot dva tisoč njegovih svojcev, prijateljev, Kamničanov in drugih, ki so ga poznali in spoštovali...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...