Janša je dobil zaupnico

Za zaupnico vladi Janeza Janše so v ponedeljek glasovali poslanci koalicije in oba poslanca narodnosti, opozicija pa je bila proti.

Ljubljana - Zaupnica je bila torej potrjena z 51 poslanskimi glasovi, 33 jih je bilo proti in šest opozicijskih poslancev ni glasovalo. Napovedi so se izpolnile, vsa koalicija je - tako kot pred dvema letoma ob nastopu sedanje vlade - složno podprla Janeza Janšo, tudi vsi štirje poslanci stranke DeSUS (do delovanja vodje poslanskega kluba Franca Žnidaršiča je bil namreč Janša najbolj kritičen), ki so se o tem dogovorili v nedeljo na izvršilnem odboru. Če ne bi bilo polne podpre s te strani, bi predsednik stranke Karl Erjavec odstopil kot obrambni minister.

Po ponedeljkovem glasovanju o zaupnici še vedno ni povsem izključena možnost, da vlada odstopi. To je premier Janez Janša nakazal v svojem govoru po že dobljeni zaupnici, ko je izrazil svoje razočaranje nad opozicijo, ki da se ji ni uspelo ograditi od blatenja države v tujini. Upa pa, da »bo poslej izvoz laži v tujino nekoliko manjši, sicer so na voljo enake možnosti, kot so bile prejšnji torek«. Prejšnji torek pa je Janša napovedal možnost odstopa vlade. Že čez dva dni pa je v državni zbor vložil zahtevo za glasovanju o zaupnici. Največjo pozornost je v svojem dveurnem govoru predsednik vlade namenil medijem in peticiji, ki jo je podpisalo petsto slovenskih novinarjev, ki nasprotujejo pritiskom vlade na medije. Zavrnil je tezo, da v Sloveniji vlada cenzura medijev, in dejal, da je šla peticija na številne naslove v tujini, kjer so tako dobili popačeno podobo o razmerah pri nas. Ponovil je, da je delo vlade v razmerah, ko doživlja blatenje doma in v tujini, oteženo, poleg tega pa odnos medijev in opozicije razume kot razpad soglasja glede vodenja Evropske unije, ki državo čaka čez dober mesec dni.

Ko sta vlada in Janez Janša z 51 glasovi v parlamentu dobila zaupnico, se je premier zanjo zahvalil, izrazil pa je tudi razočaranje nad ravnanjem opozicije, ki se je izrekla proti. Zaupnica po njegovem ni vezana na koalicijo, pač pa na projekt predsedovanja EU, s katerim naj bi se strinjala tudi opozicija. Tako pa sporazum, podpisan maja letos, po njegovem »ostaja mrtva črka na papirju, vlada in koalicija pa v tem projektu bolj ali manj sami«. Sicer pa je še dodal, da bo vlada odgovorno zaključila priprave na vodenje EU, poleg tega pa posvetila pozornost blaginji državljanov, regionalni delitvi Slovenije in zaključku druge faze privatizacije, v kateri napoveduje boj proti »politično tajkunskim povezavam, ki s kriminalnimi dejanji še naprej razpredajo svoje lovke po celotnem nacionalnem tkivu in brezsramno bogatijo«.

Sporazum o sodelovanju v času predsedovanja Evropski uniji sta poleg koalicijskih podpisali tudi opozicijski stranki SD in Zares. Predsednik SD Borut Pahor, ki je Janezu Janši pisal že ob njegovi napovedi o možnem odstopu vlade, ga je sedaj vnovič pozval, naj pojasni, ali sporazum velja. Ob premierovih besedah, da gre za mrtvo črko na papirju, namreč to ni jasno. Predsednik stranke zares Gregor Golobič pa meni, da je sporazum takšen že od začetka, saj Janez Janša od podpisa naprej še ni sklical nobenega sestanka o sodelovanju glede predsedovanja.