Delajmo, kot da že imamo pokrajino

Na 2. regionalnem razvojnem forumu so gorenjski župani, strokovnjaki in gospodarstveniki soočili mnenja o vprašanju, ali smo Gorenjci sposobni preseči individualnost in s povezovanjem doseči konkurenčnost regije.

Na lanskem razvojnem forumu je Regionalna razvojna agencija Gorenjske prvič predstavila regionalni razvojni program do leta 2013, tokrat so ga ocenjevali in ugotavljali, kje je danes Gorenjska, kje bi lahko bili boljši in kako naprej. »Ali smo napredovali,« se je vprašal Janez Benčina, predsednik Regionalnega razvojnega sveta Gorenjske in odgovoril: »Bruto družbeni produkt še vedno zaostaja za slovenskim (86 odstotkov slovenskega povprečja), brezposelnost je najmanjša med vsem regijami, kakovost Save v Medvodah se izboljšuje.« Gorenjski v tem programskem obdobju pripada čez 500 milijonov evrov, letošnja realizacija znaša 25 milijonov. »Nerealno je pričakovati, da bi že letos lahko črpali veliko denarja iz evropskih skladov, saj se ta perspektiva šele začenja. Prihodnje leto mora biti uspešnejše, takrat izgovorov ne bo več,« je pojasnil minister Ivan Žagar, ki je odgovoren za črpanje denarja iz evropskih skladov, ki je napovedal uvedbo pokrajin z letom 2009. Ob tem je Benčina poudaril, da se mora Gorenjska že sedaj obnašati kot pokrajina, če pokrajin ne bo, pa naj se znova ustanovi Zbor občin.

Udeleženci foruma so menili, da samo 30-odstotni uspeh občin na prvem razpisu za razvoj regij ne more biti merilo za ocenjevanje minulega leta. V tem času je bilo objavljenih le malo razpisov, zato je bolj pomembno, kako so ta čas izkoristili za pripravo projektov. V razvojnem programu jih je kar dvesto, s katerimi naj bi Gorenjsko premaknili gor. Tako govori slogan. »Na Gorenjskem imamo 18 občin, 9.000 podjetij, 4.000 kmetov. Med njimi in ministrstvi so njihove priložnosti in viri sofinanciranja ter razvojna agencija. Da vse skupaj spravimo v pogon moramo sodelovati in se dogovarjati,« je prepričana Slavka Zupan.

Skupen projekt Gorenjske

Sodelovanje in dogovarjanje je tisto, kar očitno še manjka. Damijan Perne, predsednik Sveta regije (županov): »Manjka nam zaupanje med občinami, preseči moramo individualnost. Razpise moramo vzeti kot skupen projekt in ne kot tekmovanje.« Na tokratnem forumu se je pokazalo, da manjka sodelovanja z gospodarstvom. Razen nastopajočih govornikov iz vrst gospodarstva se je foruma udeležilo le malo znanih obrazov, ki bi voz imenovan Gorenjska lahko potegnila na drugo do tretjo pozicijo med statističnimi regijami v državi, kot je strnil pričakovanja Janez Sušnik, predsednik Državnega sveta. »Sodelovanje je izredno dobro, če nas je danes tu za slab avtobus,« je bil ciničen Franc Čebulj, župan Cerkelj in nadaljeval: »Pogrešam ključne gospodarstvenike naše regije. Veseli me, da je Metod Dragonja povedal tisto, kar vseskozi trdimo. Gorenjska gre dol in ne gor. Le naši izvozniki nam popravljajo statistiko.« Prepričan je, da bi morali gospodarstvenikom povedati, da denar, ki so ga usmerili v tujino, v samo 20 odstotkih vložijo v razvoj Gorenjske.

Poleg Dragonje, ki je analiziral gospodarsko stanje Gorenjske z najnovejšimi podatki, sta svoje poglede iz oči gospodarstva predstavila še Andrej Šprajc, direktor Savine dejavnosti turizem, in Aleš Topolšek, direktor Hit Alpinea. Sava je eno redkih podjetij v regiji, ki je letos že uspelo pridobiti evropski denar za nadaljnji razvoj. Danes Gorenjska ustvari 16 odstotkov slovenskih nočitev, kar je v primerjavi z drugimi kazalniki, kjer je Gorenjska skoraj povsod na 10 odstotkih nadpovprečno. »V turistični ponudbi manjkajo še številni manjši, aktivnejši turistični podjetniki. Združevati moramo kapacitete, organizirati in združevati gorenjski turizem, razvijati destinacijo in izkoristiti bližnje letališče na Brniku,« je prepričan Topolšek, ki ima za seboj uspešen projekt javno-zasebnega partnerstva – športno dvorano v Kranjski Gori.

»Z letališča gremo lahko vedno gor,« je Jure Mežnaršič iz Aerodroma Ljubljana parafraziral slogan Gorenjska - gremo gor. Aerodrom ima pripravljen projekt Poslovno-logistične cone ali t. i. Letališkega mesta, kjer so pred dvema mesecema že odprli prvi objekt. Kako znajo sodelovati in to tudi izkoristiti, je predstavil Leopold Pogačar, župan Žirovnice, ki meni, da je najboljša ograja dober sosed: »Naša občina je prisiljena v sodelovanje z drugimi občinami, inštitucijami in razvojnimi agencijami, saj imamo le malo investicijskega kapitala.« Tudi zato imajo skupno čistilno napravo s sosednjo občino Radovljica, hkrati pa poudarja, da župani že sodelujejo, manj pa poslanci, ki bi morali lobirati za Gorenjsko.

Čas za razvojni premik

Čas do leta 2013 je izreden in neponovljiv. Priložnosti po letu 2013 ne bo več. 500 milijonov evrov iz evropskih skladov za 1,5 milijarde evrov vredne projekte so razlog, da se Gorenjci pogovarjamo in izpeljemo program. To je čas za razvojni premik. »Ne gre za asfaltiranje lokalnih cest, saj je to prelahek zalogaj. Graditi moramo tehnološke parke, izvajati projekte z vsebinami,« meni Slavka Zupan. Projekti GRE.GOR, Gorki, Cero, razvoj podeželja, povezovanje turizma, Nordijski center Planica, občinski projekti sofinancirani skozi sklad za razvoj regij, …, ne bodo čakali. Tega se v razvojnih agencijah zavedajo, a se morajo za boljšo učinkovitost tudi te povezati. Na Gorenjskem imamo tri razvojne agencije: BSC Kranj, Razvojno agencijo Sora in Ragor. Bogo Filipič, direktor prve, pravi, da dogovori o združitvi že potekajo: »S tem bi pridobili močno agencijo, ki pa ji morajo občine zagotoviti stabilni vir financiranja.« »Hkrati moramo znati uresničevati cilje. Danes smo lahko slišali, da vladna služba za razvoj projekt GRE.GOR uvršča med najbolje pripravljene med devetimi gospodarskimi projekti, ki jih je vlada uvrstila v resolucijo o strateškem razvoju Slovenije do leta 2013. To nas opogumlja in daje zavezo, da projekt tudi zaključimo,« dodaja Slavka Zupan.