Koroški program za konkurenčnost

Lizbonska strategija poudarja pomembnost spodbujanja inovativnosti, podjetništva in rasti ekonomije znanja s pomočjo raziskovanja in inovacijskih sposobnosti. Pri tem naj bi ključno vlogo igralo pogostejše in boljše sodelovanje med univerzami, raziskovalnimi centri in podjetji.

Cilj strategij avstrijske regionalne politike je izboljšanje inovacijskih sposobnosti na vseh tehnoloških področjih. Izvedeni ukrepi bodo temeljili predvsem na mreži, ki naj bi sledila trojni zasnovi grozdov (Triple Helix Model), poudarek pa bo na pomembnosti povezanosti raziskovalnih ustanov, podjetij in posredniških teles (javna ali javno-zasebna partnerstva). Vsi avstrijski programi, ki jih financira Evropska unija – predvsem programi, ki se nanašajo na regionalno konkurenčnost in zaposlovanje (nekdanji programi v okviru cilja 2), vključujejo več kot 80 odstotkov dejavnosti lizbonske strategije.

Koroški program za konkurenčnost bo več kot 50 odstotkov sredstev namenil izboljšanju in povečanju obsega novih raziskovalnih infrastruktur, ki bodo neposredno povezane s podjetji pa tudi osnovnemu raziskovanju na področjih koroških kompetenc in raziskovanju na ravni podjetja, ki je povezano z raziskovalnimi ustanovami. Prav zato je bila ustanovljena nova institucija na Univerzi v Celovcu, Lakeside Labs, ki je namenjena osnovnemu in uporabnemu kooperativnemu raziskovanju v samoorganizaciji mrežnih sistemov. Primer koroškega poskusa za pospeševanje medregijskega sodelovanja v raziskovanju je oblikovanje projekta Tri-ICT. Tri-ICT določa splošne raziskovalne projekte ICT za sodelovanje partnerjev iz Slovenije, Furlanije–Julijske krajine in Koroške. Slovenski partner je podjetje Tehnološka mreža ICT, ki predstavlja Univerzo v Ljubljani, Inštitut Jožef Stefan in Tehnološki park Ljubljana. Koroški partnerji prihajajo z Univerze v Celovcu, ustanove Lakeside Labs in tehnološkega parka Lakeside Science & Technology Park.

Avstrijske regijske pobude so del večstopenjskih programov za okrepitev povezav med znanostjo in industrijo, katerih pokrovitelj je država, delno pa jih financirajo posamezne regije. Eden najpomembnejših vidikov teh programov je dejstvo, da v različnih oblikah sodelovanja lahko vsak najde podporo, ki mu najbolj ustreza. Najbolj priljubljen avstrijski program financiranja ponuja nagrado za raziskovanje in razvoj posameznega podjetja, če podjetje vsaj 10 odstotkov stroškov projekta dodeli raziskovalni ustanovi. Taka raziskovalna ustanova naj bi spodbudila podjetje k reševanju težav z uporabo njenih znanstvenih spoznanj.

Program »Bridge« ponuja podjetjem s projekti raziskovanja in razvoja še obsežnejše financiranje, če raziskovalna ustanova izvede vsaj 30 odstotkov projekta. V primeru, da znanstveni delež projekta obsega več kot 80 odstotkov, se finančna podpora močno dvigne. Omeniti gre tudi program »COMET«, ki se ukvarja z organizacijami kooperativnega raziskovanja, ki združujejo od 50 do 100 raziskovalcev in se ukvarjajo z dolgoročnimi raziskovalnimi projekti, ki so povezani s številnimi ustanovami in približno 10 do 20 podjetji. Njihove pogodbe o partnerstvu so zelo pomembne za uspeh centra COMET, saj ščitijo intelektualno lastnino vsakega partnerja, a vseeno dopuščajo dovolj možnosti za vzajemno koristne prelive znanstvenih spoznanj.

Na spletni strani http://www.corinna-net.info/ najdete koristne informacije o raziskovalnih organizacijah (ustanovah in podjetjih) in strategijah inovacijske politike (npr. programi financiranja), in sicer za južno Avstrijo, Furlanijo–Julijsko krajino, Slovenijo in zahodni del Podonavja (Madžarska).