Izredni limit je drago zadolževanje
Kranj – Ko potrošnik zaide v finančne težave, se pogosto odloči, da bo težave premostil z izrednim limitom na bančnem računu. V Zvezi potrošnikov Slovenije ob tem opozarjajo, da je to eden najdražjih načinov financiranja, zato potrošnikom svetujejo, da se odločijo zanj le, če nimajo drugega izhoda, a tudi v tem primeru naj se ne zadolžijo pretirano. Kot ugotavljajo, so banke pri odobravanju izrednih limitov postale bolj previdne, večinoma odobravajo potrošnikom limit v višini največ trikratnika rednega priliva (plače, pokojnine) na račun, a ne več kot 4500 evrov. In kolikšni so stroški izrednega limita? Ko so se v zvezi potrošnikov septembra pozanimali o stroških za izredni limit v višini 1500 evrov, ki bi ga potrošnik odplačal v enem letu, so ugotovili, da bi jim banke zaračunale od 7,7 do 8,5 odstotka obresti in še v povprečju 75 evrov dodatnih stroškov (za zavarovanje, odobritev limita). Skupno naj bi torej za takšen limit plačali 200 evrov, pri tem pa je bilo med najmanj in najbolj ugodno ponudbo 65 evrov razlike. »Trajanje izrednega limita je praviloma omejeno na dvanajst mesecev. Če ga potrošnik v tem roku ne odplača, je treba ponoviti postopek, banke pa v večini primerov podaljšanje zaračunajo, enako kot za nov limit,« pravi Boštjan Krisper iz oddelka financ pri Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer kot alternative izrednemu limitu izpostavljajo najetje običajnega kredita, plačilo s kartico z odloženim plačilom ali posojilno kartico ter oblikovanje »zlate rezerve«.