Razvoj Gorenjske GRE.GOR

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 06:00

Slovenska vlada je pred letom dni sprejela resolucijo nacionalnih projektov, v katero je vključen tudi projekt Gospodarsko središče Gorenjske, ki so ga strokovnjaki pod okriljem Regionalne razvojne agencije Gorenjske (BSC Kranj) poimenovali GRE.GOR - Gospodarska revitalizacija Gorenjske.

Projekt GRE.GOR vključuje naložbe v tri razvojno gledano najbolj potencialne gospodarske panoge Gorenjske in Slovenije – letališko-logistični center Letališko mesto na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, tehnološki park Informacijsko komunikacijske tehnologije Kranj in Tehnološki park za obdelavo materialov v Škofji Loki z mrežo po vsej Gorenjski. Vsa področja bodo nadgrajena z razvojem kadrov na vseh ravneh izobraževanja. Poleg prej naštetih ključnih razvojnih potencialov pa so za Gorenjsko pomembni tudi projekti razvoja turizma, športa in zdravja, ki kakovostno dopolnjujejo gospodarsko okolje regije.

Novo mesto – letališko mesto na Brniku

Z načrtovanim letališkim mestom želi Aerodrom Ljubljana osrednje slovensko letališče razviti v prometno središče, in sicer v neposredni povezavi z logistično, poslovno in gospodarsko cono – stično točko cestnih, železniških in zračnih poti. Taka usmeritev je skladna s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, kjer je zapisano, da bo Slovenija prometne terminale razvijala v neposredni povezavi z gospodarskimi conami, ki se jih načrtuje kot njihov sestavni del ali pa kot samostojne prostorske enote v njihovi bližini, in z Resolucijo o prometni politiki Republike Slovenije, kjer je navedena usmeritev v razvoj logističnih in poslovnih con v sklopu slovenskih javnih letališč ter uporaba intermodalnega načina prometa.

Vodilni na področju IKT tehnologij

Predpogoj za rast visokotehnoloških podjetij je vrhunsko znanje, razgledanost, timsko delo in kompetitivnost. Kadri, ki bodo sposobni zaznati nove trende, jih oblikovati v produktno tržne koncepte, se povezovati in poskrbeti za hitro realizacijo, so zelo redki, zato jih Gorenjska nujno potrebuje. S tem namenom v Kranju nastaja projekt tržnice oziroma soseske visokih tehnologij z izgradnjo panožnega tehnološkega parka v Kranju. S tem ustvarjajo stimulativno poslovno okolje, ki ga bo odlikovalo odprtost, žuborenje idej, kreativnost in inovativnost ter medsebojno sodelovanje na področju izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja, razvoja, proizvodnje, uporabe in trženja informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

V Iskratelu kot pobudniku tehnološkega parka pravijo, da ustvarjajo identiteto skupine visokotehnoloških podjetij in poslovnega okolja, ki bo jasno prepoznavno v domačem in mednarodnem okolju. S svojo infrastrukturo, podpornim okoljem, storitvami in programi ustvarjajo motivirano inovacijsko klimo ter najboljše pogoje za inkubacijo, razvoj in rast visokotehnoloških podjetij. Specializiran tehnološki park IKT gradijo v skupini nosilnih podjetij, ki prispeva večinski delež izvoza visokih tehnologij v slovenskem gospodarstvu.

Škofja Loka središče za obdelavo materialov

Na Škofjeloškem je kar štirinajst gospodarskih družb, ki sodijo med najhitreje rastoča podjetja v Sloveniji, še posebej močno pa izstopajo dejavnosti strojništva z orodjarstvom in livarstvom ter lesarstvo. Škofjeloško gospodarsko središče za obdelavo materialov bo temeljilo na v preteklosti ustvarjenem znanju v panogah in okolju, ki bo podpiralo delovanje in razvoj gospodarskega središča s kadri, izobraževalnim sistemom in drugimi pogoji. Njegov namen je ustvariti okolje za razvoj novih tehnoloških podjetij, ki bodo hkrati navezana na že obstoječa podjetja ter povezoval regijsko gospodarstvo na področju obdelave materialov.

Projekt, ki ga vodi Razvojna agencija Sora, investitor je Občina Škofja Loka, sodelujejo pa TCG Unitech, Knauf, Polycom, Jelovica, M Sora, Domel in Iskra Mehanizmi ter šole, obsega izgradnjo tehnološkega parka z vso potrebno infrastrukturo, znotraj katerega so tehnološki centri za posamezne materiale: les, kovina in polimeri. Vizija tehnološkega parka v Industrijski coni na Trati je postati osrednje podporno okolje na Gorenjskem na področjih livarstvo, elektromehanika, strojegradnja, mehatronika in orodjarstvo. Tehnološki centri v sklopu tehnološkega parka bodo razvojno raziskovalne organizacije, ki bodo podpirale razvoj določenega gospodarskega sektorja – strojništva, polimerov in lesarstva. Tehnološki park se bo razprostiral na 6.700 kvadratnih metrih, investicijska vrednost projekta znaša slabih 5,5 milijona evrov s komunalno opremljenostjo zemljišč. Gradbeno dovoljenje naj bi pridobili v letu 2009, gradnja pa se bo začela leto dni kasneje. Tehnološki center za polimere bo predvidoma mrežno zasnovan z lokacijo v Kranju in na zgornjem Gorenjskem.

Izobraževati mlade za zaposljive poklice

Gorenjska potrebuje visokošolsko središče. Medtem ko Visoka šola za zdravstvo na Jesenicah že deluje, pa na potrditev programa še čakajo prijavitelji Visoke šole za hotelirstvo in turizem na Bledu. Nikakor ne smemo pozabiti, da ima več desetletno tradicijo delovanja tudi Fakulteta za organizacijske vede Kranj, ki širi svoje programe, prav tako pa srednješolske izobraževalne ustanove iščejo svoje nove priložnosti v višjem šolstvu. V Strahinju bodo letos prvič vpisovali študente na Višji biotehniški šoli, v Kranju pa se poleg Višje šole za mehatroniko trudijo pridobiti še program višje šole za informatiko in višje ekonomsko poslovne šole. V Škofji Loki že nekaj let izvajajo program višje strojne šole, želijo si še višješolskega programa lesarske smeri. Na srednješolskem nivoju Gorenjska kandidira tudi za program medijskega tehnika. Pomemben primanjkljaj kadrov gre v prihodnje pričakovati tudi na področju obrtnih poklicev, storitev ter v gostinstvu. V regionalni razvojni agenciji (BSC Kranj) že tretje leto uspešno vodijo regijsko štipendijsko shemo za tovrstne deficitarne poklice, sproti pa razvijajo alternativne programe za načrtovanje kariere posameznika od vrtca naprej. Še posebej poudarjajo spodbujanje talentov mladih, odprtosti, ustvarjalnosti, podjetništva in prilagodljivosti, saj bo lahko Gorenjska le s takšnimi kompetencami sposobna za današnji in prihodnji trg dela.

Povezovanje turistične destinacije

Na področju turizma mora Gorenjska narediti razvojni korak v prihodnost na področju organiziranosti turizma, na področju razvoja novih skupnih produktov in podpore turistični infrastrukturi. Za organiziranost na regijskem nivoju naj bi poskrbela regionalna turistična organizacija, ki bo pilotno za vso Slovenijo upravljala turistično regijo in hkrati poskrbela za gradnjo in povezovanje turistično informativnih centrov. Na področju skupnih turistični produktov bodo povezali ali povsem na novo definirali projekte na področju pohodništva, zimskih športov, kolesarstva, internetnega portala, na področju turistične infrastrukture pa Gorenjsko povezali s konjeniškimi in tematskimi potmi.