Zrcalo odnosa do vlade

Izidi nedeljskih volitev in referenduma so pokazale, kakšen odnos ima pretežna večina volilnega telesa do vladne politike. Izbralo je predsednika države, ki ga vladne stranke niso podpirale, v referendumu o lastninjenju zavarovalnic pa se je večinsko opredelilo proti vladnemu predlogu.

Poglobimo se za začetek v govorico številk. Manj kot dve tretjini volivk in volivcev, ki so šli na Martinovo nedeljo na volitve, se je (po zadnjih neuradnih podatkih državne volilne komisije) izreklo takole: za Danila Türka je glasovalo 68,23 odstotka, za Lojzeta Peterleta 31,77 odstotka volivcev. Na Gorenjskem je bilo razmerje 63,98 proti 36,02. Če gremo še globlje: v volilnem okraju Jesenice je Türku svoje glasove dalo 72,44 odstotka volivcev, Peterletu 27,56 odstotka, v okraju Radovljica I je Türk dobil 66,14, Peterle pa 33,89 odstotka glasov, v Radovljici II pa Türk 69,50 in Peterle 30,50 odstotka. V Kranju I je bilo razmerje 70,52 proti 29,48, v Kranju II 70,72 proti 29,28 odstotka in v Kranju III 54,66 proti 45,34 odstotka, povsod v korist Türka. V Tržiču je za slednjega glasovalo 66,98 odstotka volivcev, 33,02 odstotka pa za Peterleta. V Škofji Loki I je Türk zmagal z 59,30 odstotka glasov, Peterle jih je dobil 40,70 odstotka. Edino v okraju Škofja Loka II je zmaga pripadla Peterletu: s 50,96 odstotka glasov je porazil Türka, ki jih je dobil 49,04 odstotka. V Kamniku je Türk dobil 63,88 odstotka, Peterle 36,12 odstotka, v okraju Idrija pa Türk 58,90 in Peterle 41,10 odstotka glasov. Številke tako kot na državni ravni tudi po Gorenjskem kažejo na nesporno zmago Danila Türka, le škofjeloško podeželje je ostalo zvesto Lojzetu Peterletu.

Pri referendumu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, kjer je vlada predlagala takšno novelo zakona, da bi okoli tretjinski delež zavarovalnice Triglav prevzela Kapitalska družba in ga v prihodnosti namenila pokojninski blagajni, se velika večina volivcev ni ogrela za vladni predlog. Po mnenju predlagateljev referenduma, državnega sveta, takšno podržavljanje milijarde evrov vrednega premoženja ne pride v poštev, vlada naj pripravi ustreznejši predlog, po katerem bi šel delež neposredno pokojninski blagajni. Državi očitno ne zaupajo, da ne bo že takoj prodala svojega deleža in s tem oškodovala zavarovancev, kakor je že bila praksa pri nekaterih drugih slovenskih podjetjih. Takšno držo so zavzeli tudi volivci, ki so vladnemu predlogu pritrdili le z 28,83 odstotka glasov, proti jih je bilo 71,17 odstotka. Na Gorenjskem je bilo nezaupanje do vladnega predloga nekaj nižje: 67,99 odstotka, za pa je glasovalo 32,01 odstotka udeležencev referenduma. V primeru referenduma se v nobenem volilnem okraju na Gorenjskem tehtnica ni prevesila v korist vladnega predloga, povsod so bili volivci proti, od najvišjega deleža 73,75 odstotka na Jesenicah do 57,66 odstotka v okraju Škofja Loka II.

Že poraženec nedeljskih volitev Lojze Peterle je v nedeljo dejal, da so se ljudje na volitvah izrekali v luči trenutnega odnosa do vlade. Zmaga kandidata, ki so ga podprle stranke levice, in izid referenduma, ki je močno porazil vladni predlog, je tudi sicer dovolj jasen namig vladi, da pri državljanih ta čas ni ravno priljubljena. Sta rezultata volilne Martinove nedelje tudi napoved, kako se utegnejo razplesti parlamentarne volitve v prihodnjem letu, so se spraševali analitiki, ki že od nedelje ocenjujejo rezultate volitev. Verjetno ne, vlada ima še skoraj leto dni časa, da povleče poteze, ki ji bodo dvignili rating, vmes je še pol leta predsedovanja Evropski uniji, kjer se lahko izkaže v najlepši luči, smo ugibali v vsakodnevnih razpravah prve dni v tednu. Potem pa je predsednik vlade Janez Janša, ki se je z vladno delegacijo dan po volitvah vrnil s Kitajskega, vse šokiral z izjavo o slabih izidih volitev, razmere, ki so privedle do njih, pa zaskrbljujoče, tako da so odprte vse možnosti, vključno z odstopom vlade. Očital je tudi kršitev sporazuma, ki so ga parlamentarne stranke podpisale v luči priprav na predsedovanje Evropski uniji, in govoril o tem, da je že predvolilna kampanja obračunavala z vlado in o tem, da v tujino potujejo sporočila, ki skušajo očrniti vlado. Namig je vlada torej razumela, le reakcija je bila nepričakovana.

Volilna nedelja bo verjetno odmevala še lep čas. Medtem pa tečejo priprave na še ene volitve, tokrat manjšega obsega. Izpeljali jih bodo na treh voliščih v občini Škofja Loka, kakor je oktobra odločilo upravno sodišče. Pred okoli tisoč volivkami in volivci si bosta stala nasproti trenutno aktualni župan Igor Draksler in Dušan Krajnik. Slednji se je namreč pritožil na rezultat lanskih županskih volitev, dokazoval nepravilnosti, ki naj bi se zgodile na številnih loških voliščih, zmagal na vseh pritožbenih instancah in dosegel ponovne volitve. Zgolj na treh voliščih, pa vendarle. V Škofji Loki ni tako, kot je bilo na predsedniških volitvah, ko je eden od kandidatov poosebljal bolj levo, drugi pa bolj desno opcijo. Ta dva pola sta v občini ravno po lanskih županskih volitvah in sklenjeni programski koaliciji precej zabrisana. Tokrat si stojita nasproti kandidata, od katerih eden trdi, da je bil lanski drugi krog volitev za župana nepošten, drugi pa sodi, da nepravilnosti ni bilo in je bil izvoljen legitimno. Komu bo dalo prav okoli tisoč ljudi z Godešiča, Gosteč in Lenarta?