Zaključek bogate letine

Letošnje poletje nam je dalo cvetja na pretek. Seveda tudi zalivanja, dela in skrbi. Vendar je za tiste, ki imajo rože radi, to manj pomembno.

Letos so s posebnim cvetenjem krasile vrtove hortenzije. V tem času, ko so že malo spremenile barvo, jih porežite za suhe šopke. Najlepše se vam bodo ohranile, če jih obesite s cvetom navzdol v toplem prostoru, da se kar najhitreje posušijo. Take so zelo lepe za zimske šopke. Za novoletni aranžma ali adventni venček jih lahko poškropite s svetlečo zlato ali srebrno barvo.

Novembrski dnevi so še primerni, da posadite okrasne čebulnice. Izbire je toliko, da se kar ne moremo odločiti, kakšno kombinacijo bi imeli naslednjo pomlad. Krokusi, narcise, tulipani, hijacinte in množica barv. Prav barve so najpomembnejše za lep vrt. Rastline naj bodo posajene usklajeno po barvnih niansah cvetov ali v kontrastnih kombinacijah. Navadno ne sadimo po okusu drugih, ampak tako, kot je nam všeč. Poudarek dajmo tistim sortam rož, ki so nam všeč. Zanimiva zasaditev je tudi "po urniku". To pomeni, da se cvetovi odpirajo v določenih zaporedjih: od prvih zvončkov in žafranov takoj, ko odleze sneg, do zadnjih najbolj poznih sort tulipanov, ki zacvetijo šele konec maja. Okrasne čebulnice potrebujejo odcedna tla, sicer lahko začno gniti. Raje imajo sončen del vrta, čeprav cvetijo tudi v senci, ali vsaj v delni senci. Ne smemo pa čebulic posaditi pod zimzelene rastline. Sadimo jih tudi v trato pod drevje, kjer lepo cvetijo, še preden drevje ozeleni. Zelo lep videz dajo posajene pod magnolije in forsitije, ki jih obrežemo tako, da veje ne sagajo do tal. Tudi v nasadu vrtnic bodo ob robovih lepo zacvetele narcise in tulipani, ki jih do njihovega cvetenja v juniju, že odstranimo. Če le imamo na razpolago velik prostor, posadimo veliko čebulic na enem prostoru. Tako bo cvetlični vrt spomladi najlepši. Vedeti morate še, da manjše čebulice posadimo bolj plitko v zemljo, večje pa globlje, nekako za trikratno velikost čebulice. Kot sosede čebulicam tvorijo dobro kombinacijo s trajnicami. Tako posajene tudi podaljšajo čas cvetenja do zgodnjega poletja. Poleg tega bodo trajnice s svojimi listi in cvetjem pokrile uvele liste odcvetelih čebulnic, ki jih moramo obdržati čimdlje. Primerne trajnice, ki se lepo podajo k čebulnicam, so: hoste, potonike, orlice, maselnice, geranije ...

Novembra lahko sadimo še vse vrste grmovnic, sploh iglavce. Z njimi lahko zasadimo posamezne brežine vrta, ali pa obrobne gredice. Lahko izberemo ustrezne kombinacije rumenih, zelenih in sivih barv. Brini so zelo odporni proti boleznim in lahko jih poljubno oblikujemo - glede na prostor. Uspevajo na vseh vrstah tal, tako na soncu kot v senci. Ločimo navadni brin, ki je razširjen tudi po gozdovih, tudi v višje v gorah, smrdljivi, plazeči ... Brine lahko razmnožujemo s potaknjenci, ki jih odrežemo pozno poleti. Radi se ukoreninijo in se tudi hitro razraščajo. Zadnja leta je zelo priljubljena prekrivna sorta plazeči se brin. Na gosto prekrije tla, to je dobro, da se ne razrašča plevel. Tudi grobove zasadijo s to sorto, čeprav nekateri mislijo, da so to ciprese, plazeče, to so brini in primerni so tudi za zasaditve strmih brežin. Hitro se razrastejo in korenina preprečuje, da bi dež zemljo spiral.

Sicer pa se sezona vrtnih opravil končuje. Če je vreme ugodno, je dela še veliko. Presajamo še lahko trajnice, grmovnice, z drevnin režemo potaknjence za razmnoževanje. Shranimo jih povezane v snopiče in zasute v mivki v hladni kleti ali v drvarnici. Na stalno mesto posadimo dvoletnice, gredice, ki smo jih izpraznili, pa prelopatimo. Gomolje dalij shranimo v suhih prostorih, kjer ne bodo pomrznile, še zadnjič pokosimo trato in pograbimo odpadlo listje. Lončnice, ki so poletje preživele v vrtu, kot so kamelije, hibiskusi, oleandri, kaktusi ..., počasi preselimo v notranje prostore. Tudi sobne rastline ni potrebno toliko zalivati, le če jih imate v zelo ogrevanih prostorih in blizu radiatorjev.

Tudi zelenjavni vrt je končal svojo sezono. Pospravimo pridelke, ostane le radič, motovilec, kakšen peteršilj, brstični ohrovt. Posadimo še zimski česen. Prazne gredice pognojimo in prelopatimo - najbolje v suhem vremenu. Pospravimo tudi vrtne garniture, ki so nam celo poletje služile za posedanje na prostem. Nekam v drevo ali grm, ki nam je celo zimo dostopno, namestimo ptičjo hišico, kamor bomo natrosili hrano prezeblim pticam. Hvaležne nam bodo čez leto in pospravile marsikaterega zajedalca na naših rožah ali zelenjavi.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 8. december 2015 / 07:00

Jakob

Vsak kraj ima svoj najbližji hrib. In vsak človek, če rad hodi, ima svoj 'kucelj', ki mu služi za dnevno sprostitev, za popoldanski oddih, sprehod po kosilu, nekateri pa svojo odvisnost od svežega...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 25. marec 2018 / 20:25

Ne le za mlade

Pametni telefoni oziroma dlančniki že dolgo niso zgolj v domeni mladine, ampak jih vse pogosteje uporabljajo tudi starejši, ki so navdušeni zlasti zato, ker imajo ob vsaki priložnosti s seboj tudi...

Kultura / nedelja, 25. marec 2018 / 20:21

Pesem je človekova sestra

Tako je med drugim v poslanici ob svetovnem dnevu poezije razmišljal pesnik Ivo Svetina, v Galeriji Prešernovih nagrajencev pa smo potem prisluhnili še nekaj vrhunskim mojstrom verza.

Zanimivosti / nedelja, 25. marec 2018 / 20:20

Po trdovratni zimi, vendarle pomlad

Dolga zima se očitno še noče posloviti ter se še kar trdovradno oklepa naše dežele, sveža pošiljka snega je tako v preteklih dneh prekrila že prve znanilke pomladi. Pa vendar, pomladansko enakonočj...

GG Plus / nedelja, 25. marec 2018 / 16:51

Pasijonski almanah 2017

»Pred vami je prva številka novega zbornika z naslovom Pasijonski almanah, ki je namenjen objavljanju strokovnih in poljudnih prispevkov na temo pasijonov in pasijonske dediščine ne le z domačega,...

GG Plus / nedelja, 25. marec 2018 / 16:49

Ludvik Starič – leteči Kranjec

Leteči Kranjec, kot so imenovali cestnega motociklističnega dirkača in kasneje spidvejista Ludvika Stariča, se je rodil 19. marca 1906 v Mirni Peči na Dolenjskem. Preden se je kot poklicni voznik z...