Stoletnik Karel Bajd

Svoje bogate spomine je napisal v 98. letu starosti in še danes z veseljem pripoveduje, kako je bilo včasih.

Kranj - Karel Bajd se je rodil 25. oktobra 1907 v Letenicah kot deseti otrok v družini. Mati Uršula je bila edinka, sama pa je rodila dvanajst otrok. Oče Franc je bil doma iz Srednje vasi pri Goričah in se je na Letenice priženil. Kot otrok je Karel pasel krave in tudi dve leti služil kot pastir. Leta 1923 se je šel učit za čevljarja v Strahinj k mojstru Černilcu. Leta 1926 je postal čevljarski pomočnik in ta poklic je opravljal pri različnih čevljarskih mojstrih. Kot čevljar je delal vse do leta 1938, vmes je odslužil vojaški rok. Leta 1938 je postal član Tekstilne zadruge v Otočah, kjer je opravljal knjigovodska dela in delo trgovskega potnika. Bil je tudi poverjenik Delavske politike, Cankarjeve družbe in drugih občasnih delavskih časopisov. Decembra 1938 je sodeloval na državnozborskih volitvah kot namestnik kandidata združene opozicije.

V letih pred drugo svetovno vojno je bil član Delavskega kulturnega društva Svoboda, po njegovi razpustitvi pa član Vzajemnosti. Med drugo svetovno vojno je za kratek čas odšel v partizane, zaradi bolezni pa se je vrnil domov in odšel v ilegalo. Med okupacijo je imel precej sreče, da ni padel v roke gestapu, saj so ga večkrat iskali na domu v Letenicah. Po vojni je tri mesece delal kot miličnik, potem pa se je spet zaposlil pri Tekstilni zadrugi kot računovodja. Leta 1946 se je poročil s Katarino Pegam. V zakonu se je rodila hčerka Zdenka.

Zadnjih osem let pred upokojitvijo je bil zaposlen pri Obrtni in kasneje Gospodarski zbornici Kranj kot finančni svetovalec; v tem času je naredil strokovni izpit za priznanje srednje strokovne izobrazbe. Upokojil se je leta 1963. »Rad imam naravo in planine, v katere sem veliko zahajal še zlasti po upokojitvi. Takoj po vojni sem postal član Planinskega društva Kranj. Do upokojitve sem bil pasiven član, potem pa sem aktivno sodeloval v društvu. Prvih deset let sem urejal knjigovodske zadeve in sestavljal bilance, kasneje pa sem bil aktiven član markacijskega odseka. Bil sem tudi član gospodarske komisije pri Planinski zvezi Slovenije,« se spominja Karel Bajd, ki je veliko pisal. »Moje pesmi opisujejo predvsem naravo, planine, pa tudi kakšno kritično misel. Članke sem objavljal v različnih časopisih, tudi v Gorenjskem glasu,« pove. Svoje spomine je napisal v 98. letu starosti. Njegova hči Zdenka je del spominov zbrala pod naslovom Stezice, pri tem pa ohranila očetov slog pisanja.

Od smrti soproge leta 1997 Karel Bajd živi sam ob pomoči domačih, hčerke Zdenke in zeta Slavka, vnukinj Vesne in Katje, ter dobrih sosed Mimice Krevh in Zofke Čebašek. Ob visokem jubileju so mu voščili tudi planinci Planinskega društva Kranj in ga odlikovali s svečano listino.