Petič pri kralju Leonidasu

Dušan Mravlje se je po enajstih letih znova vrnil na njemu dobro poznano 245 kilometrov dolgo ultramaratonsko preizkušnjo od Aten do Šparte. Po nekaj več kot tridesetih urah grškega "tekaškega pekla" se je znova dotaknil kipa kralja Leonidasa.

Ultramaratonski tek od Aten do Šparte povsem upravičeno nosi naziv Špartatlon. Gre verjetno za najtežji ultra tek v Evropi, ki ga vse od leta 1983 prirejajo na cesti med Atenami in Šparto. Med ultramaratonskimi tekači velja nekakšno nepisano pravilo, da mora vsak pravi tekač dolgih razdalj vsaj enkrat priteči pod kip kralja Leonidasa v Šparti. To pa je vse prej kot lahko. To je priznal tudi Kovorjan Dušan Mravlje, ki je že petkrat skusil pekel te preizkušnje, še vedno pa so njegovi časi v prvih izvedbah tega teka med najhitrejšimi. Najbolje je tekel sredi osemdesetih let, ko je trikrat osvojil drugo mesto za takrat nepremagljivim grškim tekaškim »Bogom« Yiannisem Kourosom, ki je do Šparte pretekel v neverjetnih dobrih dvajsetih urah. Letos se je znova odločil, da se vrne na pot, ki mu je izredno všečna. Pred samim nastopom je povedal, da se zaveda, da ni več tako hiter kot pred dvajsetimi leti, a ima vztrajnost, dolgoletne izkušnje in točno začrtan cilj, ki mu bo sledil ter predvsem s pozitivno naravnano miselnostjo. To mu je seveda uspelo tako kot le on zna in znova dokazal, da je pravi ultramaratonec z močno psihološko trdnostjo, ki pride do izraza prav na dolgih tekih. »Fizično sem vedno dobro pripravljen, vendar vse to še zdaleč ni dovolj. Ko tečeš več kot sto kilometrov, mora močneje delovati glava in Špartatlon je pravi preizkus, kako si psihično močan. Veliko tekačev ni videlo cilja. O tem priča tudi podatek, da je v Atenah štartalo nekaj manj kot štiristo tekačev, do cilja v Šparti pa jih je v limitu šestintridesetih ur priteklo stopetindvajset,« je o tekmi na kratko povedal Dušan, ki je takoj po prihodu v cilj imel nekaj težav z dehidracijo. »Določenih momentov takoj po tekmi se ne spominjam. K sebi sem prišel po infuziji v zdravniškem šotoru. V bližini cilja vse skupaj zgleda kot nekakšna poljska bolnišnica. Utrujeni, dehidrirani in izmučeni tekači dobesedno popadajo po tleh, a vse to je del Špartatlona,« je še povedal Dušan, ki je zasedel dvaindvajseto mesto. Največ težav je imel v zadnjem delu teka, ker organizem že ni več mogel sprejemati tekočine, ki jo je sicer nujno potreboval in posledica vsega skupaj je bila dehidracija. Sicer pa je tekmo drugič zapored dobil trenutno eden najboljših ultra tekačev na svetu Američan Scott Jurek, ki je podobno kot lani tekmo sebi v prid odločil v drugem delu.

Tekma v prvem delu poti poteka po asfaltni cesti ob morju proti Korintu. Na približno sto petdesetem kilometru pa tekače čaka strm vzpon po razdrapani makadamski cesti in nato zahteven spust nazaj na cesto, ki vodi v Šparto. Da pa je vse skupaj še težje, morajo ta del poti tekači preteči ponoči. Svojo težo tekmi zagotovo da tudi vročina, ki je konec septembra v Grčiji še vedno prav poletna. In do tekačev neizprosna. Dušan je bil na tekmi edini, ki je nastopil tudi na prvi izvedbi pred četrt stoletja, ko je odtekel svoje najboljše čase. Pravi, da še ni rekel zadnje besede.