Odnos bi moral biti boljši

Športni program v srednjih šolah je pravilno zasnovan in načrtovan, žal pa s strani dijakov prevečkrat zapostavljen. Pri njih je opaziti stagnacijo v splošni vzdržljivosti in nezainteresiranosti za določene vrste vadbenih programov.

Športna vzgoja v srednjih šolah poteka kot samostojni predmet. Obiskali smo srednjo ekonomsko šolo v Kranju, ki je znana po tem, da jo obiskujejo številni vrhunski športniki. Znano je predvsem, da se na to šolo najraje vpišejo smučarski skakalci. Tako je na tej šoli, sicer še na stari lokaciji pred skoraj desetimi leti maturiral dvakratni zmagovalec svetovnega pokala v smučarskih skokih, neponovljivi Primož Peterka. Kot športni pedagog svoje delo na šoli opravlja prof. Robert Kaštrun, nekdanji smučarski skakalec, kombinatorec in reprezentant, ki je nastopal v generaciji Primoža Ulage in na olimpijskih igrah v Sarajevu zasedel 27. mesto v nordijski kombinaciji. Ocenjuje, da se je prostorsko stanje, kar se tiče športne vzgoje na srednji ekonomski šoli po skoraj dvajsetih letih končno normaliziralo. Nova prostorna šola na Zlatem polju ima namreč odlične pogoje za izvajanje športne aktivnosti tako v naravi kot na prostem. Kaj želijo športni pedagogi doseči v okviru športne vzgoje pri dijakih: »Želimo, da bi dijaki sočasno s psihičnim razvojem razvijali tudi svoje telesne sposobnosti. Eno brez drugega ne gre. Splošna kondicija pri nekaterih je slaba in tako ne morejo zdržati vseh pritiskov in stresnih situacij, ki so jim izpostavljeni. Notranja disciplina je največ, kar lahko damo dijakom. Preko športa postanejo odgovorni, disciplinirani, samokritični in vidijo, kje so njihove meje. Velika želja je, da bi bili dijaki športno aktivni tudi po koncu srednješolskega izobraževanja,« pravi prof. Kaštrun, ki je nemalokrat razočaran nad rezultati testiranj.

Na znanem tekaškem Cooperjevem testu (2400 metrov) je povprečni rezultat pri dekletih okoli 14 minut, pri fantih pa okoli 11 minut. Nič kaj spodbudni rezultati. Ni pa vse tako slabo in se najdejo rezultati, ki so skorajda osupljivi. Tako je rekord Srednje ekonomske šole v Kranju v skoku v daljino z mesta kar 308 centimetrov. Tega rezultata se ne bi sramoval noben dober atlet. Na primer 1:36 minut v teku na 600 metrov je rezultat le za peščico slovenskih srednješolcev. Na šoli imajo tudi izvrstne ekipe v moštvenih športih. Tako so v preteklem šolskem letu rokometaši postali srednješolski prvaki, drugo mesto na državnem prvenstvu so osvojili nogometaši, prav tako druge so bile košarkarice v Šolski košarkarski ligi. Za čim bolj pestro »ponudbo« športa poskrbijo z rednimi športnimi dnevi in letno ter zimsko šolo v naravi, ki je neobvezna in se upošteva pri obveznih izbirnih vsebinah, ki jih morajo v določenem obsegu opraviti vsi dijaki. Športna vzgoja je na urniku trikrat na teden po eno šolsko uro.

Žal se nekateri športne vzgoje dobesedno izogibajo. Posledično dekletom v pozni puberteti pada splošna fizična vzdržljivost in s tem se zmanjša tudi splošni telesni razvoj. »Skrb vzbuja tudi slab odnos do športa, ki je sicer nadvse primerno orodje medsebojnega povezovanja in navezovanja stikov kot tudi orodje krepitve lastnega značaja. Stremimo tudi k ohranjanju motoričnih sposobnosti dijakov,« še dodaja prof. Kaštrun.