Čajna goba – simbioza ocetnokislinskih bakterij in kvasovk v čaju

Kombuča – osvežitev leta

Sedim na topli leseni klopci. Pred sabo spet občudujem zasnežen Prisank in druge kraljevske dvatisočake nad vršiško cesto. Spet sem na Mavrincu. Ta razglednik mi že nekaj dni nikakor ne da miru in tako sem danes s sabo zvabila še mamo, ki zdaj s čajem v eni roki in debelim kosom orehove potice v drugi skupaj z mano lenari na toplem soncu. Hkrati kuriva kalorije od obilnega velikonočnega zajtrka in se že drugič v dnevu sladkava z ostanki jutranje pojedine. Na plano potegnem še čokoladna jajčka in zraven čaja postavim veliko steklenico kombuče. Še enega izmed odličnih in zdravih izkupičkov koronačasov, ki je poleg slavnih drožastih peciv, kruhov in kolačev ter t. i. poolish pice bolj sramežljivo zakrožil med domačimi ustvarjalci fermentiranih izdelkov.

Tudi sama sem se s kombučo spoznala šele pred kratkim, ko sva se z Nejcem po enem izmed najinih izletov ustavila še pri prijatelju Janu, ki nama je navdušeno začel razlagati vso filozofijo in zgodovino tega nadvse zdravega napitka, katerega priprava je sila enostavna, a hkrati zahteva veliko mero časa in potrpežljivosti.

Gre za pijačo na osnovi črnega čaja, ki nastane s sočasno alkoholno in ocetnokislinsko fermentacijo po dodatku sluzaste »scoby« gobe, ki predstavlja simbiozo ocetnokislinskih bakterij in kvasovk. Goba je podobna tisti, ki včasih plava na vrhu kisa, videti je kot belkastosiva sluzasta palačinka, ki zavzame obliko posode in je zaradi kombinacije mikroorganizmov sposobna fermentirati močno sladkan čaj do osvežilnega gaziranega napitka. Tega po enem tednu fermentacije prelijemo v čiste steklenice ter za aromo in okus dodamo poljubne agrume – limone, pomaranče in grenivke, razna zelišča in začimbe, na primer ingver in meto ali meliso. Za blažji, grenak okus se lahko pri drugi fermentaciji doda kava, odlično pa se obnese v kombučin čaj namočeno jagodičevje. Že zdaj se zasanjano prestavljam v tople junijske dni, ko bom po gozdu stikala za sladkimi jagodami in temnimi borovnicami, ki bodo na koncu pristale v hladno fermentiranem čaju.

In tako sem vse modrosti na ta sončen dan predala svoji mami, dodala še nekaj o vseh čudovitih zdravilnih učinkih, ugodnem vplivu na presnovo, razstrupljanju, krepitvi imunskega sistema in nekaj o tem, kako so ta »eliksir življenja« poznali že v starih kitajskih dinastijah. Pa sva si, v upanju, da bo obljubljena zdravilna moč napitka brez težav »povozila« nasitne in težke velikonočne dobrote, hitro privoščili še en kos orehove potice in si natočili zvrhana lončka limonino-ingverjeve kombuče.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 29. april 2011 / 07:00

Uspeh bo obstanek v eliti

Danes se na Slovaškem začenja svetovno prvenstvu v hokeju na ledu skupine A, kot pravi eden naših mladih reprezentantov Žiga Jeglič iz Podbrezij, pa se bo ekipa risov po robu pogumno postavila tudi bo...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...