Zahtevajo pošteno plačilo, ne miloščine

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / petek, 4. november 2016 / 13:13

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije je pripravila protestni shod zaposlenih v javnem sektorju z najnižjimi plačami. Okoli dva tisoč protestnikov je želelo opozoriti, da s svojimi prihodki ne morejo dostojno živeti. Protest je potekal brez Sindikata uslužbencev plačne skupine J.

Ljubljana, Kranj – Mesec dni po protestnem shodu pomočnic vzgojiteljic so na včerajšnjem shodu pred vladnim poslopjem v Ljubljani na najnižje plače zaposlenih v javnem sektorju opozarjali v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja, ki delujejo na področju vzgoje in izo­braževanja, zdravstva, socialnega varstva, pravosodja, policije ... Shoda pod geslom »Zahtevamo pošteno plačilo, nočemo miloščine!« se je udeležilo okrog dva tisoč protestnikov, večina jih je bila iz plačne skupine J, v kateri prejemajo minimalno plačo ali celo manj. Pobuda za protest je prišla iz vrst najslabše plačanih javnih uslužbencev v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), saj je največ najslabše plačanih uslužbencev, skoraj 5500, ravno v vzgoji in izobraževanju. Pobudi so se nato pridružili tudi drugi sindikati, člani konfederacije. Kot so pou­darili organizatorji shoda, kljub številnim dogovorom o odpravi anomalij plačnega sistema, zlasti v plačni skupini J, do danes do resnih popravkov še ni prišlo. Protest je namreč potekal v času pogajanj med sindikati in vlado glede plač v letih 2017–2019, v katerih želi vlada fleksibilizirati sistem javnih uslužbencev. Po mnenju reprezentativnih sindikatov bo z razpadom plačnega sistema odpravljeno načelo enakega plačila za enako delo, najkrajši konec pa bi potegnili prav tisti z najnižjimi plačami.

»To smo kadri, brez katerih ne gre!«

V Ljubljano na shod je odpeljalo več avtobusov z Gorenjskega, eden iz Kranja. Med protestniki sta bili tudi zaposleni v vrtcu Brigita Petkovič in Marjeta Perko. Petkovičeva je kuharica in ima 560 evrov neto osnovne mesečne plače, Perkova je čistilka in ima 490 evrov neto plače. »To je kriminalno ... stiskamo in stiskamo skozi mesec ...« sta povedali. Obe sicer dvomita, da bosta pošteno plačilo za pošteno delo dočakali v času do upokojitve: »Ampak je vredno protestirati že za to, da bo vsaj zanamcem bolje.« V plačni skupini J so poleg kuharjev in čistilcev tudi hišniki, perice, negovalci, računovodje, vozniki, zaposleni v tehničnih službah ... »To smo kadri, brez katerih ne gre!« sta še opozorili Petkovičeva in Perkova.

Predsednica območnega odbora SVIZ Kranj Vlasta Sagadin je povedala, da že sedem let čakajo na izpolnitev obljube o zvišanju plač. V javnem sektorju prejema minimalno plačo več kot deset tisoč zaposlenih, nekaj več kot osem tisoč zaposlenim država razliko do minimalne plače doplačuje.

Shoda se je udeležilo tudi kar nekaj učiteljev, med njimi sta se iz Kranja odpeljali Asja Štucin in Irena Hudobivnik. Povedali sta, da sta prišli izrazit vso podporo zaposlenim v plačni skupini J.

Razhajanja med sindikati

Protestnega shoda ni podprla Konfederacija slovenskih sindikatov, katerega del je Sindikat uslužbencev plačne skupine J (SUPSJ), čeprav je prav njih shod še najbolj naslovil. Med svoje člane je SUPSJ sporočil, naj sami presodijo, ali bodo s svojo prisotnostjo podprli protest, ker nihče od reprezentativnih sindikatov ne zagovarja njihovih interesov. Kot so zapisali v sporočilu, so krivci za nastalo situacijo, v kateri so se znašli zaposleni v plačni skupini J, vsi, ki so sedeli za pogajalsko mizo zadnjih dvajset let (tako s strani vlade kot s strani reprezentativnih sindikatov). Prepričani so tudi, da vse aktivnosti, ki jih danes izvajajo vlada in reprezentativni sindikati, peljejo v nasprotno smer in bodo še poglobile razlike in poslabšale položaj zaposlenih v plačni skupini J. Te očitke je predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj zanikal, pri SUPSJ pa omenjajo možnost sklica svojega protestnega shoda.

Včeraj so se odzvali tudi iz Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije FIDES, kjer pa ne podpirajo enotnega plačnega sistema. Po njihovem Zakon o sistemu javnih plač ne uzakonja enakega plačila za enako delo, temveč skrajno meritokratski sistem, v katerem je pol plače odvisne od dela, druga polovica pa izključno od starosti. Sistema se ne da popraviti, temveč ga je treba čim prej ukiniti, so še zapisali.

Odziv ministra

Vlada je na včerajšnji seji, ki je potekala sočasno s protestnim shodom, presodila, da je zahteva sindikatov javnega sektorja po varovalki pri spreminjanju plačne zakonodaje neizvršljiva, zato nanjo ni pristala. Sindikate bodo povabili k nadaljnjim pogajanjem, je povedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar in dodal: »Ne moremo pa pristati na zahtevo, da sindikati odločajo, kaj lahko vlada predlaga in česa ne. Če drugega ne, bi bil to poseg v ustavnopravno ureditev te države. Zato mi je težko poslušati sindikalne vodje, ki javno glasno zatrjujejo, da vlada zavrača rešitve tega problema. Kajti dejstva v pogajanjih so nasprotna. Vlada si želi odprave anomalij, a jih mora uskladiti s sindikati, ker se je k temu zavezala, zato pričakujemo s sindikalne strani konkreten dialog o konkretnih delovnih mestih, da lahko te anomalije dejansko tudi odpravimo.« Mandat za pogajanja ima vladna pogajalska skupina do 7. novembra.