Zelje - kislo ali sveže - zaleže

Počasi smo že zakorakali v čas kislega zelja in klobas. Prvega se lotimo brez zadržkov, pri slastnih, a mastnih klobasah pa le bodimo bolj skopi. Sveže ali kislo zelje, zeljni sok, zelnica in zeljni prevretek bodo pripomogli, da bomo čvrsti, močni, spolno bolj dejavni, veseli, vitki in zdravi.

Vrtno zelje (Brassica oleracea L.) so vzgojili iz divje vrste, ki danes raste po kamnitih obalah od Mediterana do Irske. Kot zdravilo so ga čislali in uživali že stari Grki in Rimljani, niso pa ga poznali Egipčani. Hipokrat je z njim zdravil vse vrste krčev in grižo. Rimljan Kato je zapisal, da se morajo Rimljani zahvaliti prav zelju, da so stoletja lahko živeli brez zdravnikov. Že Dioskurid je modroval, da je zelje bolj zdravo surovo ali le segreto, odsvetoval je, da bi ga dolgo kuhali ali celo pogrevali.

Sveže da zalet

Zelje vsebuje precej vode in vlaknin, zato daje občutek sitosti, kljub manjšemu številu kalorij. Nič čudnega torej, da je tako učinkovito pri hujšanju. Pri zaprtju poveča količino blata in ga oblikuje tako, da je bolj spolzko, s tem pa olajšuje iztrebljanje. Ugodno deluje na črevesno floro, odstranjuje črevesne zajedavce in deluje kot odlično razstrupljevalo v zimski prehrani. Ker zeljni listi vsebujejo zelo malo ogljikovih hidratov, jih lahko uživajo sladkorni bolniki. Vsebuje veliko železa, zato je nenadomestljivo pri krvnih boleznih in slabokrvnosti. Obnese se kot blago pomirjevalo pri živčni napetosti in nespečnosti. Izboljšuje možganske sposobnosti in krepi imunski sistem. Daje nam čilost, delovno sposobnost in povečuje spolno aktivnost. Zalet da celo tistim, ki so večno utrujeni in depresivni. Blagodejno deluje na žlezo ščitnico in dobro čisti dihalne poti. Pri izgubi glasu in angini koristi, če ga grgramo, pri bronhitisu pa pijmo zeljni čaj v obliki prevretka ali zeljni sok. Tako čaj kot sok sta učinkovito čistilo za kri. Z njima napravimo očiščevalne kure za razstrupljanje organizma. Zelje, surovo ali kislo, odpravlja tudi pomanjkanje vitamina C z vsemi nevšečnimi posledicami. Zunanje ga uporabljamo v obliki listnih obkladkov za blaženje revmatizma, protina, astme, bronhitisa, lumbaga, išiasa, razširjenih ven in pri izpuščajih, herpesu, rdečkah, aknah, mozoljih in kožnih nečistočah.

Kislo požene na …

Kislo zelje vsebuje mlečno kislino in acetilholin, ki učinkovito preprečujeta gnilobne procese v črevesju in pospešujeta redno iztrebljanje ter tako pripomoreta, da se gnilobni produkti, ki so še v črevesju, najhitreje izločijo. S tem daljnosežno preprečujeta, da bi strupene snovi v črevesju prešle v kri. Z uživanjem kislega zelja hkrati preprečimo tudi prezgodnje staranje, zmanjšamo nagnjenost k obolenjem in povečamo obrambno moč organizma. S čiščenjem krvi se zmanjša tudi poapnenje žil, krvni tlak se normalizira, zmanjša se količina holesterola v krvi. Zelo stari in čili ljudje pogosto pravijo, da pojedo veliko kislega zelja. Priporočajo ga tudi kot podporo pri zdravljenju raka, predvsem črevesnega. Krepi mišice, zlasti srčno, lajša osteoporozo, pomaga pri vnetju dlesni in ustne sluznice, krepi koncentracijo in spomin, preganja prehladna in gripozna obolenja.

Domači zeljni recpeti

Proti gastritisu, čiru na želodcu in prebavnim motnjam vsako jutro na tešče spijemo kozarec soka iz svežega zelja, čistega ali pa mu dodamo jogurt in malo soli. Sok izcedimo s sokovnikom ali ročno. Prebavo pospešimo in preprečimo zaprtje, če zjutraj na tešče spijemo kozarec zelnice (voda, v kateri se kisa zelje), pomaga pa tudi, če jemo kislo ali sladko zelje. Proti pivskemu mačku na tešče popijemo 1 dl zelnice, pozneje jemo solato iz kislega zelja z oljčnim oljem. Zoper kolcanje zaleže, če dva tedna jemo solato iz kislega ali sladkega zelja, začinjeno s peteršiljem, plodovi komarčka in oljem. Proti visoki temperaturi naredimo obloge iz zeljnih listov, menjavati jih moramo vsaki dve uri. Proti razširjenim venam na žile polagamo obloge iz zeljnih listov, ki jim odstranimo rebra in jih poravnamo z valjarjem ali steklenico.