Več zamisli - več idej

Nekaterim so okras na vrtu samo cvetovi rož, v pisanih barvah in oblikah, sončnih živih kombinacijah, v najrazličnejših nasadih.

Ko jesen pokaže vse svoje barve listov, šele opazimo, kako se k tem barvnim kombinacijam podajo cvetovi trav. Mnogi jih včasih sploh niso opazili, ali so jih imeli za nadlogo v vrtu, ki drugim rožam jemljejo prostor, ali pa so jih že med letom porezali, tako da jeseni niti niso zacvetele.

Danes daje travno latje cvetličnim zasaditvam posebno noto in jih še posebej bogatijo. Tako v vrtu kot v šopkih. Vrtu dajejo poseben čar, še posebej v vetru, ko se barve cvetov prelivajo v najrazličnejših niansah. Trave naj imajo svoj prostor v vrtu, saj le če pridejo dovolj do izraza, vrtu dajo svoj čar. Veliki rjavo rdečkasti cvetovi kitajskega miskanta naj ne bi manjkali na nobeni cvetlični gredi. Zaradi svoje velikosti travnih šopov in tudi nekaterih do dveh metrov visokih cvetov je najbolje, da rastejo v ozadju cvetličnega nasada. Gredice s trajnicami najlepše učinkujejo šele, ko jih kombinirate s travami: kraljica trav je seveda pampaška trava, druge so še: konjska griva, slamnik, homulica, mačji rep, resasta bodalica, trava alang, kitajski miskant. Trav ne porežite v jeseni, kot odcvetele trajnice, ampak z obrezovanjem počakajte na pomlad. Na travnih cvetovih se naredi pozimi najlepše ivje, pa tudi prezeble ptice vam bodo hvaležne, saj jim cvetovi trav predstavljajo zimsko hrano.

Nekateri imate majhne vrtičke samo na balkonih v posodah. Take lončnice ponujajo celo leto lep razgled. Če vam več let rastejo v eni posodi, ostanejo majhne, saj jih ni treba vsako leto presajati. Okras so poleti, ko nikoli ne ovenijo, in pozimi, ko ni drugega cvetja. To so razni zimzeleni, pušpani, bodike, bršljani, ki tudi dobro prenesejo obrezovanje. Nove so tudi pritlikave sorte iglavcev in listavcev, ki so vzgojeni za majhno rast, so primerni za zasaditev v posode, ki jih postavimo na teraso. Namesto cvetov ponudijo nenavadno obliko in tudi več vrst barvnih nians, kot če bi bili posajeni v naravi. Za nego niso zahtevni, tudi ko gremo na dopust, nas ne pogrešajo. Spomladi zemlji dodamo dolgo delujoče gnojilo in če je potrebno, jih obrežemo, pa se bodo hitro razrasli. Tudi pritlikave bore je možno obdržati majhne rasti. Pozimi je treba zemljo za lončnice obvarovati pred mrazom in se izsušitvijo. Posode ovijemo z zaščitnim materialom, slamo, žaklovino ali kokosovo preprogo, da lažje preživijo nizke temperature.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / sreda, 8. november 2017 / 08:54

Grad Kamen je zaprt

Begunje – Grad Kamen v dolini Drage v Begunjah je zaprt, saj na njem potekajo nujna vzdrževalna dela. Kot so pojasnili na Občini Radovljica, dela obsegajo sanacijo vogala obrambnega zidu, razširite...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / četrtek, 10. april 2014 / 13:40

Če na cesti trčite z divjadjo ...

Lovska zveza pojasnjuje, kako je treba ravnati ob najdbi poškodovane ali vidno bolne živali in ob trku z živaljo na cesti.

Razvedrilo / četrtek, 10. april 2014 / 13:38

Črnc srečal Abrahama

Prijetno presenečenje je pričakalo Seada Beganoviča, ko je ob prihodu domov na dvorišču pred lastno hišo na Visokem zagledal ‘moderno’ dnevno sobo, opremljeno posebej zanj: udoben kavč, televizor z...

Zanimivosti / četrtek, 10. april 2014 / 13:33

Butarice tako in drugače

V Budnarjevi muzejski hiši nad Kamnikom so člani Turističnega društva Kamn'k v nedeljo pripravili že drugi festival cvetnonedeljskih butaric.

Gospodarstvo / četrtek, 10. april 2014 / 13:16

Za divjačino glavni v Sloveniji, uspešni v Evropi

Podjetje Nimrod s sedežem v Škofji Loki že dve desetletji odkupuje, predeluje in prodaja divjačinsko meso. Vodilni v Sloveniji, eden največjih v Evropi.

Kranj / četrtek, 10. april 2014 / 13:12

Radi delijo svoje dosežke

Pri kranjskem društvu Sožitje so ob letošnjem dnevu za spremembe na široko odprli vrata svojih prostorov, kjer uživajo pri različnih dejavnostih. Vse, kar ustvarijo, radi delijo z drugimi.