Zgodba o kapelici v ruski Dumi

Ruska kapelica pod Vršičem je dragulj v sodelovanju med Rusijo in Slovenijo, med vzhodnim in zahodnim robom slovanstva in med dvema krščanskima Cerkvama, pravi avtorica knjige o Ruski kapelici doc. dr. Zvonka Zupanič Slavec.

Letošnje tradicionalno srečanje zadnjo julijsko nedeljo pri Ruski kapelici pod Vršičem je imelo še poseben pomen. Predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Univerze v Ljubljani doc. dr. Zvonka Zupanič Slavec iz znane Slavčeve družine iz Kranja, je skupaj s sodelavko Petro Testen napisala 336 strani obsegajočo monografijo o Ruski kapelici pod Vršičem s kroniko petnajstih julijskih srečanj pri kapelici, ki so se začela leta 1992 in so do danes dobila poleg spominskih tudi politične, gospodarske, kulturne in verske razsežnosti. Monografija je bila prvič javno predstavljena v Kranjski Gori na predvečer letošnjega srečanja pri Ruski kapelici. Za monografijo so svoje poglede na pomen srečanj pri kapelici napisali Aleksij II., patriarh Moskve in vse Rusije, ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, kardinal Tomaš Špidlik, ki je pri Svetem sedežu zadolžen za odnose z Vzhodno Cerkvijo, Janez Janša, predsednik slovenske vlade, Mihail Valentinovič Vanin, veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji, dr. France Bučar, prvi predsednik slovenskega parlamenta, dr. Ljubo Sirc, direktor Centra za raziskave postkomunističnih ekonomij v Londonu, Aleksej Leonidovič Nikiforov, prvi veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji in Saša Ivan Geržina, prvi slovenski veleposlanik v Moskvi in predsednik leta 1996 ustanovljenega Društva Slovenija Rusija. Dolgoletni kranjskogorski župnik Marko Benedik je opisal skoraj dvajsetletna cerkvena srečanja pri kapelici in v Kranjski Gori, zgodovinar dr. Stane Granda v sestavku Slovensko ozemlje in Slovenci obravnava odnos med katoliško in rusko pravoslavno Cerkvijo, dr. Igor Grdina pa vpliv ruske književnosti na slovensko literarno ustvarjalnost. Obnovo kapelice leta 2006 ob devetdesetletnici njene postavitve pa je opisal Silvester Gaberšček. V knjigi je objavljenih 170 fotografij.

Prijazno povabilo v Moskvo

Prva podpredsednica ruske Dume Ljubov Sliska se je že dvakrat udeležila slovesnosti pri kapelici. Letos je bila kot najvišja predstavnica oblasti Ruske federacije tudi govornica pri kapelici. Ker jo je knjiga o kapelici navdušila, je omenila možnost njene predstavitve v Moskvi. Iz ruske prestolnice je presenetljivo hitro prišlo njeno povabilo na obisk. Med 10. in 12. oktobrom 2007 je Moskvo obiskala slovenska delegacija, v kateri so bili podpredsednik državnega zbora mag. Vasja Klavora, glavna avtorica knjige o Ruski kapelici dr. Zvonka Zupanič Slavec, poslanec državnega zbora Marijan Pojbič, ki vodi skupino za prijateljstvo z Rusko federacijo, predsednik Društva Slovenija Rusija Ivan Saša Geržina in pobudnik vršiških srečanj Saša Slavec. Slovensko delegacijo sta v Dumi sprejela podpredsednica Ljubov Sliska in poslanec, vodja parlamentarnega odbora za prijateljske odnose med Rusko federacijo in Slovenijo, Sergej Glotov s številno delegacijo. Na Ruski državni družboslovni univerzi v Moskvi, ki je 7. največja univerza na svetu s 130.000 študenti, je bil gostitelj slovenske delegacije prorektor profesor Gudkov, na patriarhiji pa je slovensko delegaciji sprejel namestnik vodje oddelka za zunanje sodelovanje Ruske pravoslavne Cerkve arhierej Vsevolod. Ob pogovorih so povsod predstavili tudi knjigo. Na sprejemu pri slovenskem veleposlaniku v Moskvi dr. Andreju Benedejčiču se je delegacija srečala s pomembnimi ljudmi, med njimi tudi z dolgoletnim veleposlanikom Ruske federacije v Jugoslaviji in v Sloveniji Aleksejem Leonidovičem Nikiforovom, ki še danes igra pomembno vlogo v ruskem političnem življenju. Knjigi o kapelici so v Moskvi izrekli mnogo pohvalnih besed. Sto izvodov je avtorica podarila ruskim akademskim ustanovam, državnim in univerzitetnim knjižnicam in tistim, ki jim bo knjiga pomagala pri spletanju novih in utrjevanju sedanjih odnosov med Rusijo in Slovenijo.

Slovenski grobovi tudi v Rusiji

»V Dumi so občudovali spoštljiv odnos slovenske države in javnosti do majhne kapelice pod gorami, spomin na umrle ruske vojne ujetnike, ki so jih marca leta 1916 in maja 1917 med gradnjo ceste preko Vršiča zasuli snežni plazovi in so jo v njihov spomin postavili sotrpini. Med pogovorom na patriarhiji so bili sogovorniki zainteresirani za še boljše sodelovanje med pravoslavno in katoliško Cerkvijo, na družboslovni univerzi pa za sodelovanje med ruskimi in slovenskimi univerzami. Gostitelji so se še posebej zanimali za mednarodni Forum slovanskih kultur. V Dumi so bili pozorni na vprašanje slovenskih zgodovinarjev o morebitni evidenci Slovencev, ki so med prvo svetovno vojno umrli na ruskih tleh ali bili med 385 tisoč avstro-ogrskimi vojnimi ujetniki. Pokopališča naj bi bila v Pavlodaru (Zahodna Sibirija), Semipalatinsku, Pervaji Rječki, Skotovo pri Vladivostoku, Troicki pri Taškentu, Skobelev, Berezovka pri Verhne Udinsku, Soslomu (Sibirija), Strjetensku (Sibirija)in še drugod,« je po vrnitvi iz Moskve povedala dr. Zvonka Zupanič Slavec.

»Srečanja pri Ruski kapelici imajo bogato zgodovino. Pri njej so se med prvo in drugo svetovno vojno na zadnjo julijsko nedeljo, na dan sv. Vladimirja, zbirali ruski emigranti, ki so pred komunistično revolucijo zbežali v Jugoslavijo, in ruski vojni ujetniki, ki so ostali v Sloveniji. Med njimi je bilo tudi precej intelektualcev. Kranjski gradbenik Josip Slavec, ki je imel pred drugo svetovno vojno veliko gradbeno podjetje v Sloveniji je leta 1936 na razpisu banske uprave pridobil gradnjo nove ceste od Ruske kapelice do Koče na Gozdu. Pri kapelici je zgradil sarkofag z ruskim napisom Sinovom Rusije, kamor so pokopali posmrtne ostanke umrlih ruskih ujetnikov, ki so jih našli na novi cestni trasi. Tja so prenesli tudi posmrtne ostanke z vojaškega pokopališču v Kranjski Gori. Slavčevi, ki so leta 1936 v bližini kapelice zgradili počitniško hišico in številni prebivalci Kranjske Gore so prostovoljno in z globokim spoštovanjem do umrlih skrbeli za kapelico in jo rešili propada. Prva leta po vojni nova jugoslovanska oblast ni bila naklonjena srečanjem. V šestdesetih letih pa so se potomci ruskih emigrantov ponovno začeli zbirati pri kapelici. Po osamosvojitvi Slovenije je dobivala kapelica s čebulastima stolpoma z vsakoletnimi srečanji na zadnjo julijsko nedeljo vedno večji pomen. Postala je dragulj duhovnega, gospodarskega, kulturnega in znanstvenega sodelovanju med Rusijo in Slovenijo ter njunima narodoma. Zasluge za to ima lokalna kranjskogorska skupnost in Saša Slavec, ki je nadaljeval z družinsko tradicijo pietetnega odnosa do pomnika preteklosti. Bil je pobudnik oživitve slovensko-ruskih srečanj v samostojni Sloveniji. Iz njegove iniciative v letu 1992, ki so jo podprli dr. Ljubo Sirc, dr. France Bučar in takratna tovarna Lek z Metodom Dragonjo, se je postopoma razvilo v pomembno državno in cerkveno sodelovanje. V Kranjsko Goro in h kapelici prihajajo že od leta 1992 naprej pomembni predstavniki ruskega in slovenskega političnega, gospodarskega in verskega življenja. Leta 1996 je bilo ustanovljeno Društvo Slovenija Rusija, v katerem je sedaj okrog 700 članov, ki so sorodstveno ali drugače povezani z obema državama. Ob sodelovanju Občine Kranjska Gora in Veleposlaništva Ruske federacije v Sloveniji je Društvo postalo glavni organizator srečanj pri kapelici ter pobudnik najrazličnejših oblik sodelovanja. Njegov predsednik je prvi slovenski veleposlanik v Ruski federaciji Ivan Saša Geržina. Seme prijateljstva med Rusijo in Slovenijo je torej vzklilo in daje bogate plodove,« je strnila svojo misel doc. dr. Zvonka Zupanič Slavec.