Naglavna ruta

Presenečena sem bila nad izjavo varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik, da Slovenija o tem nima izdelanega mnenja. Ga pa imamo zato Slovenci. In kot ena izmed njih bi vam rada predstavila svojega.

Najprej bi rada povedala, da sem po prepričanju demokratka, in da je za mene vsak človek enako vreden, ne glede na svoje politično ali versko prepričanje. Vendar obstajajo v življenju določene napisane in nenapisane norme, ki se jih moramo za znosno sobivanje držati. Imam različne prijatelje in znance zelo različnih pogledov in načinov življenja. Eden se je popolnoma navdušil nad staro indijansko kulturo, pa zaradi tega ne nosi perjanice na glavi. Druga prijateljica je že od malih nog zaprisežena nudistka, pa ne hodi zato gola v službo. Tretja je muslimanka in uspešna v svojem poklicu in srečna, da se lahko sodobno obleč in pokaže svojo postavo.

Resnična me ne zanima, v katerega boga kdo veruje in katere praznike slavi doma. Zaradi mene se doma zavijajte v deke, v javnem življenju pa prosim za solidno obleko in spoštovanje večine. Tudi sama na cesti javno ne izkazujem, pripadnica katere vere sem.

Oprostite, živimo v sodobni Evropi, želimo iti s časom naprej, ne pa stoletja nazaj. Tudi jaz imam svoje pravice. Ena od teh je tudi ta, da me na cesti ne vznemirjajo v nam tuje obleke zavita bitja. Je pač tako, da je potrebno upoštevati neke kodekse oblačenja in osebne urejenosti. V službi malo strožje, v vsakdanjem življenju ohlapnejše – ampak lepo vas prosim, v mejah normale.

Š. B., Mengeš