Žrtve vojne pišejo vladi

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / petek, 12. oktober 2007 / 06:00

Združenje žrtev okupatorjev iz Kranja je na vlado in njenega predsednika Janeza Janšo naslovilo odprto pismo.

Kranj - Združenje se že od leta 2001 trudi, da bi za žrtve nacizma in fašizma izterjalo materialno odškodnino za škodo, ki so jim jo povzročili okupatorji. Za izterjavo odškodnin od okupatorjevih naslednic doslej še nobena vlada ni storila ničesar, sedanja pa se celo trudi, da bi nagradila tiste, ki so sodelovali z okupatorjem, je na novinarski konferenci ob predstavitvi odprtega pisma vladi povedal predsednik kranjskega združenja Tone Kristan. Obnovil je kronologijo prizadevanj za pridobitev odškodnin. Leta 2002 so zahtevali od tedanje vlade, da žrtvam plača odškodnino republika Slovenija. Ker ni bilo odgovora, so istega leta pripravili protestni shod pred vladnim poslopjem. Rezultat je bila ustanovitev posebne medresorske komisije, ki naj bi se ukvarjala s temi vprašanji, v naslednjem obdobju pa sta bili ustanovljeni še dve komisiji. Leta 2004 so sedanji vladi poslali pismo, da je podedovala njihov problem. Nastala je še tretja komisija, ki naj bi na številne pritiske s strani združenja oblikovala predlog in ga poslala vladi v odločanje, vendar o tem v združenju ne vedo ničesar. Od vlade so dobili tudi sporočilo, da bo problem rešila še v tem mandatu, a čas se že izteka, je dejal Tone Kristan.

»Nekaj smo si obetali tudi od zakona o žrtvah vojne, vendar si sedanja oblast prizadeva, da bi v njem dobile mesto žrtve komunizma, med njimi tudi tisti, ki so sodelovali z okupatorjem. Ali bodo tako nagrajeni kolaboranti, žrtve nacizma in fašizma pa smo tretjerazredni državljani, ki do odškodnin niso upravičeni kljub vsemu medvojnemu trpljenju in trudu, ko smo se po vojni ob obnovi svojih razdejanih domov morali zgraditi tudi domovino,« z grenkobo dodaja Tone Kristan. Združenje se je obrnilo tudi na nemške oblasti, a brez uspeha. Sklicevali so se na to, da je Nemčija po vojni Jugoslaviji izplačala vso odškodnino. Po Kristanovih besedah pa je dala za 1,2 milijarde nemških mark kreditov na dolgo odplačilno dobo in 60 milijonov mark odškodnine za ljudi, na katerih so v nemških taboriščih delali medicinske poskuse. Neuspešna je bila njihova pot na sodišče za človekove pravice v Strasbourg, v Evropskem parlamentu so menili, da niso pristojni in so jih pošiljali v Nemčijo, slovenski poslanci v Evropskem parlamentu pa so jih pustili brez odgovora. Kakšna je politična kultura oblasti, da ne odgovarja na pobude civilne družbe, je ogorčen tudi podpredsednik združenja Stanislav Sladič. Sedaj pripravljajo tudi ostro pismo nemškim oblastem, ki ga bodo podpisale tudi civilnodružbene organizacije iz Nemčije.