Na pridelek najbolj vpliva vreme

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 2. oktober 2007 / 06:00

Na Gorenjskem so letos pridelovanje koruze "motili" suša, toča in koruzni hrošč. Na pridelek bolj kot izbira semena vpliva vreme.

Lahovče – Gorenjska kmetijska svetovalna služba in KŽK Kranj sta v četrtek na KŽK-jevi njivi ob cesti Lahovče–Vodice pripravila ogled poskusnega polja z 29 hibridi koruze za silažo iz semenarskih hiš Pioneer, Syngenta, Agrosaat, Dekalb, Kiskun, KWS in Inštitut za koruzo Zemun. Čeprav vreme ni bilo primerno za spravilo koruze, se je ogleda in srečanja s predstavniki semenarskih hiš udeležilo bolj malo kmetov. Kot je povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v kranjskem kmetijsko gozdarskem zavodu, so bili letos pogoji za pridelovanje koruze dobri, vendar ne najboljši, kar kažejo tudi dokaj povprečni hektarski pridelki. Za pridelovanje je bilo najbolj kritično v drugi polovici julija, ko je vročinski »udar« prizadel koruzo na plitvih, prodnatih tleh in so se posledice odražale tudi v pridelku. Koruzo je dvakrat klestila tudi toča. Medtem ko se je po toči konec junija normalno obrasla, je bila 17. avgusta, ko je prizadela območje kranjske, šenčurske in nakelske občine, škoda večja in se bolj kot na količini pridelka odraža na kakovosti. Letos se je v okolici Brnika prvič na Gorenjskem pojavil koruzni hrošč, ki bo vplival na pridelovalne pogoje v naslednjih letih. »Izkušnje z območij, kjer imajo hrošča že več let, kažejo, da je najučinkovitejši ukrep ustrezno kolobarjenje,« pravi Marija Kalan in poudarja, da so že letos v žarišču najdbe in v varnostnem območju veljali nekateri ukrepi. V prihodnje bo celotno območje pridelovanja koruze na Gorenjskem verjetno spadalo v zadrževalno območje, na katerem bo veljal triletni kolobar. Če bo prvo leto na njivi rasla koruza, bo drugo leto na isti njivi spet lahko koruza, vendar bo seme pred setvijo treba »tretirati« proti koruznemu hrošču, tretje leto pa bo namesto koruza lahko le drug posevek.

Koruza, ki je na Gorenjskem glavna poljščina, saj zaseda od 3.300 do 3.400 hektarjev njiv, je letos zaradi hladnega avgusta in precejšnjih padavin zorela dokaj počasi. Pridelovalci so jo doslej pospravili dobro polovico, s spravilom čakajo predvsem tisti, ki so jo posejali bolj pozno, ob koncu aprila ali v začetku maja, zelene pa so še tudi koruze, posejane po spravilu ozimnega ječmena.