Stoletne vode bodo pogostejše

Zadnja leta tudi Slovenijo prizadevajo suše in neurja. Kaj se dogaja z vremenom in kako je možno preprečiti hude posledice naravnih katastrof, v pogovoru razkriva Tanja Cegnar, svetovalka za podnebne spremembe v Agenciji za okolje RS.

Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto se po ugotovitvah strokovnjakov nezadržno manjšata. Ali tudi drugi pojavi potrjujejo vplive globalnih klimatskih sprememb na vremenske pojave v Sloveniji?

»Naši ledeniki ležijo na razmeroma nizki nadmorski višini, zato je taljenje še bolj opazno. Krčenje ledenikov opažajo in dokumentirajo povsod v Alpah, pa tudi večina drugih ledenikov po svetu se krči. Med posledice globalnega segrevanja ozračja štejemo še dviganje morske gladine, kar kažejo tudi meritve v severnem Jadranu. Opažamo naraščanje temperature pri nas in vse pogostejše suše. Veliko drugih kazalnikov podnebnih sprememb pa odraža skupni učinek globalnih sprememb in lokalnih posegov v naravno okolje.«

Kaj ugotavljate vremenoslovci o odstopanjih od normalnih vrednosti glede temperatur, padavin in drugih kazalcev za posamezne letne čase?

»Podatki z naših merilnih postaj kažejo, da temperatura narašča. Naraščanje ni enakomerno, kaže se spremenljivost iz leta v leto. Opazno je naraščanje števila vročih dni; temperature naraščajo povsod po državi. Podatki pričajo o skromnejši snežni odeji v nižinah. Občasno imamo večje epizode z obilnim snegom, a teh je vse manj. Zanimivo je, da se vročinski valovi pojavljajo prej v sezoni, pa tudi sneženje nas je nekajkrat v zadnjih letih doletelo zgodaj ali pozno v sezoni. Pri padavinah so razmere bolj zapletene in bolj raznolike po državi. Pričakovati je, da se bo povečal delež padavin, ki bodo padle v obliki močnih nalivov.

Razlike so predvsem posledica našega razgibanega površja in prepletanja različnih tipov podnebja: celinskega, gorskega in submediteranskega. Večina projekcij podnebnih razmer do konca tega stoletja kaže na občuten dvig temperature na našem območju v poletnih mesecih in precejšen upad poletnih padavin, kar bi seveda pomenilo hudo poletno sušo. Tudi v drugih letnih časih je pričakovati višanje temperature, vendar ne tako izrazito kot poleti. V hladni polovici leta lahko celo pričakujemo nekaj več padavin, kot jih je sedaj.«

Ob večjih povodnjih govorijo o stoletnih vodah. Dejstvo je, da so sedaj vodne ujme pogostejše in obsežnejše. Kaj bi lahko povedali o tem?

»Izračuni kažejo, da se bo povečal oziroma se že povečuje delež padavin v obliki močnih nalivov. To pomeni tudi večjo nevarnost hudourniških poplav. Kar je bila pred nekaj desetletji voda, ki so jo pričakovali v povprečju enkrat na sto let, se bo v prihodnje pojavljala pogosteje. Verjetnost za pojav take vode se bo večala, časovni interval med enim in drugim pojavljanjem pa krajšal.«

Ali menite, da bi morali bolj upoštevati značilnosti reliefa pri poselitvah, regulacijah strug voda in drugih ukrepih za zaščito pred poplavami?

»Povsod je treba upoštevati naravne značilnosti. V goratem svetu je težava, ker se voda hitro zbere v deroče hudournike, ki imajo veliko rušilno moč. Ob hudourniških poplavah je časa za ukrepanje zelo malo. Tudi tu velja, da je nujna preventiva, to je skrb za urejene in čiste struge ter posege za zmanjšanje rušilne moči deroče vode. Druga nevarnost je, da na strminah ob razmočeni zgornji plasti tal pogosto pride do plazenja. Naši predniki so se izogibali območij, ki jih ogrožajo poplave in plazenje tal. Danes hočemo izkoristiti vsak del ozemlja, posegamo tudi na manj varna območja. Del tistega izročilnega vedenja, ki so ga naši predniki pridobili v stoletjih opazovanj narave, se je izgubil. Deloma pa so razmere danes tudi drugačne, saj sta se marsikje spremenili namembnost in uporaba zemljišča. Ob predvideni večji intenzivnosti vremenskih ekstremov bomo morali na novo oceniti ogroženost.«

Kako natančno pa je mogoče predvideti obilne padavine na krajši rok?

»Pri napovedovanju obilnih padavin je razlika med padavinami, ki jih prinese jugozahodni zračni tok z dviganjem zraka ob gorskih pregradah, padavinami, ki spremljajo vremensko fronto, in padavinami, ki se pojavijo zaradi dviganja v nestabilni zračni gmoti. Delujejo lahko vsi trije sprožitelji hkrati. V prvih dveh primerih se dajo padavine bolje napovedati, ob nestabilnosti ozračja pa težje. Težava pri napovedovanju je tudi v velikih razlikah v padavinah na razmeroma kratkih razdaljah. Za natančne napovedi je takrat najboljša radarska slika s predvidevanjem gibanja in razvoja nevihtne celice.«

Morda pričakujete v prihodnosti bolj natančne vremenske napovedi za manjše lokacije, ki bi omogočile pravočasno zaščito pred posledicami?

»Meteorološki modeli za napovedovanje vremena se neprestano izboljšujejo, rezultati so vse bolj podrobne napovedi. Veliko delajo tudi na razvoju ocene verjetnosti obilnih padavin na nekoliko večjih območjih za nekaj dni vnaprej. A še enkrat poudarjam: za naše območje so značilne hudourniške poplave, med padavinami in naraslimi vodami je časa malo. Potrebni so preventivni ukrepi, s katerimi zmanjšamo ranljivost. Prav preventivni ukrepi se mi zdijo najpomembnejši. Potrebni so zelo hiter in učinkovit sistem obveščanja in alarmiranja ter do podrobnosti pripravljeni načrti ukrepanja, ki jih morajo ljudje dobro poznati.«