Na predstavitvi sta odlomke iz knjižice brala jeseniška igralca Jasna Džombič in Klemen Klemenc. (Foto: Anka Bulovec)

Kako so na Jesenicah včasih živeli

V knjižici je zbranih šestnajst pripovedi Jeseničanov o tem, kakšne so bile Jesenice nekoč.

V knjižici je zapisana tudi Kurjevaščanska himna, kot so se jo spomnile Marica Berce, Dana Bernard in Nada Černe. Gre pa takole: »Ko grem skoz Kurjo vas, nastane velik špas, kar leze in kar gre, vse iz kurnika privre. Naprej pa gre župan Žontar, kurjo Franco ima za par, za njim pa ves kurji štab, doktor Tehan in več barab. Kuriton, bariton, zraven pa še pumperdon: Banda, banda, banda že igra!«

»Rodila sem se leta 1923. Torej sem bila pred vojno otrok, ki je pač, kar je videl, občutil in si zapomnil z otroškimi očmi. Marsikaj pa mi je ostalo v spominu iz pripovedovanja staršev …« S temi besedami začenja svojo pripoved Dana Bernard, ena od dvanajstih Jeseničank in Jeseničanov, ki so zapisali svoje spomine na Jesenice nekoč v knjižici Kako so na Jesenicah včasih živeli. Poleg nje so se starih časov spominjali še Rudi Reichmann, Olga Osredkar, Stanka Geršak, Jože Vindišar, Franc Jerala, Cveto Jakelj, Ludvik Kokošinek, Angela Ferjan, Stane Tušar, Nada Černe in Marija Smrekar. »Povprečni« Jeseničani, kot so jih predstavile urednice knjižice, ki v svojem aktivnem življenju niso imeli izpostavljene vloge v javnem življenju, kljub temu pa imajo ogromno izkušenj in modrosti in se še dobro spominjajo preteklosti. V knjižici je v šestnajstih zgodbah predstavljen njihov pogled na življenje ljudi na Jesenicah nekoč. Vabilo k sodelovanju so sicer poslali okoli petdeset Jeseničanom, odzvalo se jih je okoli petnajst, od teh jih je na srečanja redno hodilo več kot deset. Dela so se lotili resno in zavzeto in na vsako srečanje so prinesli zapise življenjskih zgodb in spominov na preteklost Jesenic.

 

Vse zapise so nato zbrali in jih pod vodstvom urednic Nataše Kokošinek, Zdenke Torkar Tahir in Polone Knific povezali v zanimivo knjižico na 72 straneh. Pri pripravi knjižice so moči združili Občinska knjižnica Jesenice, Ljudska univerza Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice, projekt pa je sofinancirala Evropska unija v okviru programa Socrates. Kot je na predstavitvi poudarila direktorica Občinske knjižnice Jesenice Cvetka Martinčič, bi v prihodnje radi zbrali še več drobcev pestre zgodovine Jesenic, ki počasi izginja. Zato je povabila vse, ki imajo v spominu ohranjene kakšne zanimivosti iz preteklosti, da se odzovejo, kajti projekt bi želeli še nadaljevati.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / petek, 1. maj 2020 / 19:31

Spet dovoljena uporaba atletskega stadiona

Radovljica – Od srede je – ob strogih pogojih in v omejenem obsegu – spet dovoljena uporaba atletskega stadiona pri osnovni šoli v Radovljici. Do nadaljnjega bo objekt odprt od ponedeljka do petka...

Objavljeno na isti dan


Radovljica / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Antične izkopanine v Mošnjah

Mošnje – Po treh mesecih bodo v Mošnjah na trasi bodoče gorenjske avtoceste na odseku med Vrbo in Peračico v torek zaključili z arheološkimi izkopavanji. Kot je povedala...

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Kako so na Jesenicah včasih živeli

V knjižici je zbranih šestnajst pripovedi Jeseničanov o tem, kakšne so bile Jesenice nekoč.

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Petje je znamenje veselega srca

Trije šolski pevski zbori, v katerih prepeva kar tretjina učencev, in učiteljski pevski zbor Mavrica so krepko ogreli srca in dlani obiskovalcev.

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Zaposlitveni center za invalide

V Šentplavžu je trenutno zaposlenih pet invalidov. Radi bi sodelovali s še več podjetji.

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Šansoni in zimzelene melodije

Lojze Krajnčan je zasnoval koncert, na katerem se prepletajo zimzelene melodije in sodobni šansoni slovenskih ustvarjalcev.