Kako so na Jesenicah včasih živeli

V knjižici je zbranih šestnajst pripovedi Jeseničanov o tem, kakšne so bile Jesenice nekoč.

»Rodila sem se leta 1923. Torej sem bila pred vojno otrok, ki je pač, kar je videl, občutil in si zapomnil z otroškimi očmi. Marsikaj pa mi je ostalo v spominu iz pripovedovanja staršev …« S temi besedami začenja svojo pripoved Dana Bernard, ena od dvanajstih Jeseničank in Jeseničanov, ki so zapisali svoje spomine na Jesenice nekoč v knjižici Kako so na Jesenicah včasih živeli. Poleg nje so se starih časov spominjali še Rudi Reichmann, Olga Osredkar, Stanka Geršak, Jože Vindišar, Franc Jerala, Cveto Jakelj, Ludvik Kokošinek, Angela Ferjan, Stane Tušar, Nada Černe in Marija Smrekar. »Povprečni« Jeseničani, kot so jih predstavile urednice knjižice, ki v svojem aktivnem življenju niso imeli izpostavljene vloge v javnem življenju, kljub temu pa imajo ogromno izkušenj in modrosti in se še dobro spominjajo preteklosti. V knjižici je v šestnajstih zgodbah predstavljen njihov pogled na življenje ljudi na Jesenicah nekoč. Vabilo k sodelovanju so sicer poslali okoli petdeset Jeseničanom, odzvalo se jih je okoli petnajst, od teh jih je na srečanja redno hodilo več kot deset. Dela so se lotili resno in zavzeto in na vsako srečanje so prinesli zapise življenjskih zgodb in spominov na preteklost Jesenic.

Vse zapise so nato zbrali in jih pod vodstvom urednic Nataše Kokošinek, Zdenke Torkar Tahir in Polone Knific povezali v zanimivo knjižico na 72 straneh. Pri pripravi knjižice so moči združili Občinska knjižnica Jesenice, Ljudska univerza Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice, projekt pa je sofinancirala Evropska unija v okviru programa Socrates. Kot je na predstavitvi poudarila direktorica Občinske knjižnice Jesenice Cvetka Martinčič, bi v prihodnje radi zbrali še več drobcev pestre zgodovine Jesenic, ki počasi izginja. Zato je povabila vse, ki imajo v spominu ohranjene kakšne zanimivosti iz preteklosti, da se odzovejo, kajti projekt bi želeli še nadaljevati.