V pol ure je vse splavalo po vodi

"Poplave so nam sicer odnesle skoraj vse, za kar smo v vseh letih samostojne občine garali, a bomo Železnike obnovili in naredili še lepše kot prej," nam je teden dni po katastrofalnih poplavah optimistično zagotovil župan Železnikov Mihael Prevc.

Za intervju z nami si je župan Mihael Prevc, stežka seveda, utrgal čas po torkovi tiskovni konferenci, ki so jo simbolično sklicali natanko teden dni po hudi uri. »V tem času smo si že približno opomogli. Želeli smo se javno zahvaliti gasilcem, vojakom, civilni zaščiti, policistom, prostovoljcem in vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali. Krajani so v zahvalo zbrali že več kot osemsto podpisov,« je povedal župan, ki svoje izčrpanosti ni mogel skriti in je od časa do časa med intervjujem zazehal.

Koliko ste spali v zadnjem tednu?

(nasmeh) »Približno po tri ure na noč. Skrbi je ogromno. Tudi domačini mi pravijo, da so tako zelo utrujeni in razburjeni, da sploh ne morejo zaspati. Nekateri, ki so bili priča katastrofi, ki nas je doletela, imajo velike težave in v sebi strah, ki jih bo spremljal še dolgo časa, še zlasti ko bo deževalo.«

Je tudi vas strah dežja?

»Seveda, čeprav ta strah občutim na drugačen način kot najbolj prizadeti krajani, ki so ostali brez vsega. Prav zato še toliko bolj pritiskam na podjetja za urejanje hudournikov, da zaradi preteče nevarnosti ponovnih poplav čim hitreje in čim bolje očistijo struge tam, kjer je nevarno, da se voda ob večjem deževju znova razlije. Se pa še kako dobro zavedam in na to me opozarjajo tudi drugi, da se bo treba celostno lotiti urejanja podivjanih hudournikov. S pomočjo države smo v preteklosti precej storili za večjo poplavno varnost Železnikov. Pri Domelu smo, na primer, zgradili oporni zid, ki je bil ob nedavnih poplavah sicer dva metra prenizek. Ob regionalni cesti skozi Železnike smo prav tako zgradili oporne zidove in tudi zaradi tega je, hvala bogu, vsaj ta cesta zdržala poplavo. V nadaljevanju bomo s stroko morali krepko pospešiti urejanje poplavne varnosti in razmišljati o zadrževanju vode višje od Železnikov. Strokovnjaki na vodarskem področju s projekti za večjo poplavno varnost razmišljajo predvsem v smeri, da bi voda čim hitreje stekla skozi Železnike, a je vprašanje, ali so takšne usmeritve povsem na mestu. Če se bomo hoteli približati stoodstotni varnosti pred poplavami, so naša rešitev zadrževalniki že na hudourniških pritokih reke. Pred tremi tedni je vlada sprejela državni lokacijski načrt za izdelavo obvoznice skozi Železnike in ureditev večje poplavne varnosti. Glede na našo tragedijo stroko čaka z izdelavo tega načrta zelo zahtevna naloga, da cesto čim bolje umestijo na poplavni zid, ki bo ščitil Železnike. A čeprav bi imeli vse te zadeve urejene, takšnega poplavnega vala, ki mu lahko mirno rečem cunami, ne bi mogli preprečiti.«

Kje ste bili, ko se je nad Železniki pred desetimi dnevi stemnilo nebo?

»Bil sem v Kranju na sestanku in ko sem se vračal nazaj v Železnike, kjer smo pričakovali obisk vlade, se je že začelo najhuje. Takoj sem sklical štab civilne zaščite, aktiviral gasilce, obvestili smo operativno komunikacijski center v Kranju, in reševanje je steklo.«

Kaj ste občutili, ko ste videli poplavljene Železnike?

»Ne samo jaz, vsi smo bili pod velikim stresom. Skozi okno na občini opazovati, kako je Sora odnašala stvari kot za šalo, je bilo grozno. Vse, za kar smo se vsa ta leta trudili, je v pol ure splavalo po vodi. A je bilo v tistem trenutku treba razmišljati s trezno glavo. Po glavi mi je rojilo samo to, kako začeti reševati. Sama sreča je bila, da so bili šolarji v šoli in delavci v tovarnah. Ko danes hodim od ljudi do ljudi, ki so morali to tragedijo dati skozi, ima vsak svojo zgodbo, vendar je njihov prvi odgovor vedno enak: samo, da sem še živ. Mnogi so reševali svoje življenje, še zlasti starejši ljudje, ki so bili na tragični dan večinoma doma. In verjemite, ni malo primerov, ko so si življenje reševali s tem, da so viseli na ceveh centralne kurjave pod stropom. Pravijo, da je bila voda tako visoka, da tudi na kmečki peči ni bilo več varno.«

Kljub vsemu hudemu se zdi, da je katastrofa povezala občane bolj kot karkoli drugega.

»Drži. Vsi so razmišljali, kako rešiti, kar se je rešiti še dalo, in kako pomagati najbolj prizadetim. Kot župan sem moral prevzeti vedenje akcije reševanja in v moji glavi je bilo samo eno: Kako pomagati ljudem v teh težkih trenutkih. Zato sem bil tako sam, kot tisti, ki so bili ob tej katastrofi najbolj oškodovani, zelo prizadet, ko je komercialna televizija tragedijo v Železnikih zelo nesramno izkoristila, poleg tega po Sloveniji poslala povsem krivično informacijo o neverjetni pomoči s strani gasilcev, vojske, policije, civilne zaščite, ki so iz vse Slovenije trumoma prihajali na pomoč. To je bil čas, ki je bil najmanj primeren za obtoževanja in iskanje krivcev, ljudje so rabili pomoč in ta je tudi prišla. Na začetku je bil največji problem komunikacija. Telefoni niso delali, mobilno omrežje je bilo zasedeno. Ljudje niti niso mogli poklicati svojcev, da bi izvedeli, ali je z njimi vse v redu. Učence so zadržali v šoli, dokler ni bila pot do doma varna. Otroci so doživljali hude trenutke. Vedeli so, da je v Železnikih zelo hudo. Ko sem se na dan neurja pripeljal v šolo na pogovor z ravnateljem, sem pred vrati naletel na objokano deklico, ki mi je povedala, da ji je doma Na plavžu odneslo sobo in nima ničesar več. Takšnih in drugačnih zgodb o reševanju življenj, avtomobilov in drugi stvari sem v zadnjih dneh slišal veliko. Še vedno se domačini pogovarjajo samo na to temo, drugih pogovorov ni.«

Ste že ocenili, kakšno škodo so povzročile poplave?

»Škoda še ni točno ocenjena, zagotovo pa je največja nastala na cestah – za okoli 25 milijonov evrov. Na objektih je skoraj deset milijonov evrov škode, škoda na vodovodu znaša od dva do tri milijone evrov, 43 milijonov evrov je škode na vodotokih. Ujma, ki je z vso silo prihrumela v najstarejši del mesta, je najbolj prizadela naselja Racovnik, Na plavžu in Trnje. Neposredno je bilo ogroženih tri tisoč prebivalcev. Dvesto objektov je po večini ali delno uničenih. 20 gospodinjstev je ostalo brez vsega. Največji problem je pri tistih, ki so imeli stanovanja urejena v pritličjih, sicer pa je voda poplavljala predvsem kletne prostore, pri čemer so bili še posebej prizadeti obrtniki. Sami objekti niso bili toliko poškodovani, uničena je bila predvsem oprema. Pet objektov bo treba temeljito obnoviti, medtem ko drugi niso statično ogroženi.«

Železniki po enem tednu kažejo povsem drugačno podobo. Kako je potekalo odpravljanje posledic po neurju?

»V prvem tednu je v Železnikih sodelovalo skoraj šest tisoč reševalcev, med njimi je bilo več kot tri tisoč prostovoljnih gasilcev. Skupaj so v občini opravili 210 tisoč prostovoljnih ur. Odpeljali so 10.500 kubičnih metrov materiala. Zbiranje humanitarne pomoči se je začelo dan po neurju. Občina se je povezala s centrom za socialno delo, Karitas in Rdečim križem, naša prva naloga pa je bila oskrbeti prebivalce. V enem tednu smo med drugim prebivalcem razdelili šest tisoč obrokov in 71.300 litrov ustekleničene vode. V kraje, ki so bili odrezani od sveta, smo prehrambene pakete vozili s helikopterjem. Reševalnih enot bo zdaj v Železnikih postopoma vse manj.«

Konec tedna so prišli Železnike čistit številni prostovoljci od vsepovsod. Ste pričakovali tolikšno solidarnost?

»Kje pa. Domačini so bili obupani in demoralizirani. Nekateri so razmišljali celo o selitvi iz kraja, kar je ob tragediji in dejstvu, da so bili v zadnjih dvajsetih letih trikrat poplavljeni, po svoje treba razumeti. A ko so videli, kako je stekla akcija, so začutili optimizem in veselje. Še posebej konec tedna, ko je poleg gasilcev, vojakov, policistov in civilne zaščite na pomoč prišlo ogromno prostovoljcev. Ne morete si predstavljati, koliko je prizadetim krajanom pomenilo, ko so k njim domov prišli prostovoljci z lopatami, naj jim dajo delo, da bi radi pomagali. Železniki so po enem tednu skoraj očiščeni. Prepričan sem, da bodo ljudje v kraju ostali, da bodo obnovili svoje domove. Poplave so nam sicer odnesle skoraj vse, za kar smo v vseh teh letih samostojne občine garali, a bomo Železnike obnovili in naredili še lepše kot prej.«

Koliko denarja je že priteklo na račun občine Železniki? Kako ga boste razdelili?

»V prvem tednu smo uspeli zbrati skoraj 600 tisoč evrov, od tega je največ – sto tisoč evrov – prispeval ljubljanski BTC. Naj povem, da smo že minuli petek sedemnajstim najbolj ogroženim posameznikom nakazali denarno pomoč. Zbrani denar želimo razdeliti pravično in transparentno, nad razdeljevanjem bo bedela posebna komisija. Naredili smo popis oškodovanih prebivalcev in jih razdelili v različne kategorije – od tistih najbolj ogroženih, ki so ostali brez vsega, do tistih, ki jim je voda zalila kleti. Še ta teden bomo nakazali prve akontacije.«

Dela bo po neurju v občini ogromno. Česa se boste naprej lotili?

»Vse aktivnosti bodo usmerjene v zasilno obnovo vodovoda, da bomo čim prej spet lahko pili zdravo vodo izpod Ratitovca. V kakšnem tednu bo voda s prekuhavanjem že pitna. Očistili in za silo obnovili bomo tudi fekalno in meteorno kanalizacijo, najslabše je s kanalizacijo v Sori. V nekaj dneh bomo uredili začasni zdravstveni dom v župnijskih prostorih v Selcih, za zdaj je na voljo v nujnih primerih reševalno vozilo pred šolo, sicer pa se je treba odpraviti v zdravstveni dom v Škofjo Loko. Nato bomo pristopili k obnovi cestne infrastrukture.«

Je že znano, kaj bo z obnovo ceste v Davčo, kjer je Davščica odnesla pet kilometrov ceste?

»Na začetku smo še razmišljali, da bi cesto, ki je popolnoma uničena, za silo uredili, a smo jo s strokovnjaki z direkcije za ceste pred dnevi v celotni dolžini prehodili in se odločili, da jo bomo za zdaj 'odprli' do domačij, ki so v Davči še zaprte - v spodnjem delu od Davškega mostu do odcepa za Žbont, iz zgornjega dela navzdol pa do Javorjeve rupe. Te cestne povezave bodo zaenkrat le zasilne, makadamske, nato pa bomo pristopili h gradnji nove ceste v Davčo. Dejstvo je, da se ceste ne da speljati drugje. Iz Davče v Železnike je zdaj možno priti po začasni cestni povezavi od Dolinarja do Zgage čez Podrošt. Makadamsko pot, dolgo šest kilometrov, bomo prihodnji teden začeli urejati, ponekod jo bomo razširili in do konca oktobra asfaltirali. Obvoz bo urejen mimo Štulca do Jureža. Obnova začasne cestne povezave, za katero domačini pravijo, da je še nobena poplava ni poškodovala, bo stala 800 tisoč evrov.«

Šolarji iz Davče se v šolo v Železnike vozijo čez Leskovico in Poljansko dolino, kar je v eno smer skoraj 60 kilometrov. Kako dolgo bodo še uporabljali to cesto?

»Zagotovo bo nekaj časa še tako. V eno stran porabijo za vožnjo približno uro in petnajst minut. Po začasni cestni povezavi preko Zgage avtobus še ne more, dokler ne bo obnovljena. Cesta je na nekaterih delih zelo strma, a če bo pozimi dobro vzdrževana, bo šolski avtobus vseeno lahko vozil po njej.«

V tem letu ste imeli v načrtu precej investicij v občini. Kaj bo sedaj z njimi?

»Zaradi ogromne škode so vse načrtovane investicije trenutno v drugem planu. Vsi občinski projekti so pod velikim vprašajem, vse tekoče občinske zadeve smo začasno dali na stran. Občinska uprava te dni dela od šestih zjutraj do osmih zvečer, imamo nešteto telefonskih klicev. Vsi smo že izredno utrujeni.«

Po hudem neurju so prizadeto območje obiskali številni pomembni možje, politiki, ki so obljubljali pomoč. Kaj če bo ostalo samo pri obljubah?

»Vaše vprašanje je zelo na mestu. Premier Janez Janša nas je obiskal štirikrat in kolikor ga poznam, ni le človek obljub, ampak tudi dejanj. Prepričan sem, da politiki, ki so nas obiskali, niso držali fige v žepu. Ker sem tudi poslanec, jih bom v vsakem trenutku držal za besedo.«

Boste pa v naslednjih mesecih verjetno predvsem župan, manj pa poslanec?

»V teh težkih dneh moram biti med občani in še nekaj časa bo tako. Sicer pa so poslanski kolegi izredno tolerantni do mene. Nenazadnje so z enodnevnim zaslužkom pomagali Železnikom. Pri zagotavljanju denarne pomoči bo še vedno veliko poti v Ljubljano. Razsežnost škode je tako velika, da jo bo državni proračun težko prenesel. Premier tako razmišlja o pridobivanju denarja iz evropskega solidarnostnega sklada. Škoda po neurju v Sloveniji namreč presega cenzus, ki predstavlja prag za črpanje denarja iz tega sklada.«