V belem in z lesenimi loparji

Igranje tenisa je v Gorenji vasi med najbolj priljubljenimi športi že dvajset let, s turnirjem v belem pa so se ob jubileju spomnili tudi dolge zgodovine igranja tenisa v Poljanski dolini.

Gorenja vas – Letos v Gorenji vasi praznujejo 20-letnico igranja tenisa, zato so sredi meseca pripravili turnir v belem, ta petek ob 19. uri pa bodo ob nočnem turnirju dvojic predstavili tudi zbornik s prikazom vseh dogodkov od gradnje teniškega igrišča naprej.

»Naša teniška sekcija ima sedaj že kar lepo tradicijo, predvsem pa je pomembno, da je tenis v Gorenji vasi in okolici še vedno zelo priljubljen, saj imamo letos – ko ni rekordno leto - kar 85 članov. Vsi so aktivni, saj smo v znani predvsem po rekreativnem igranju, imamo pa tudi nekaj tekmovalnega naboja. Tako vsako leto organiziramo zelo močno klubsko ligo, v kateri še ni tekmovalo manj kot 65 igralcev, kar pa je, za slovenske razmere in celo velika mesta, praktično nedosegljivo. Ponosni smo na to, pa tudi na svojo tekmovalno ekipo, ki nastopa v 2. gorenjski ligi. Znani smo po organizaciji številnih medobčinskih prvenstev, imeli smo že turnirje na državnem nivoju, na tečajih pa vzgajamo tudi mlade,« pravi predsednik teniške sekcije pri Društvu Partizan Gorenja vas Izidor Selak, ki je bil že na začetku prepričan, da tudi tenis sodi v Poljansko dolino.

»Ko smo leta 1987 delali igrišče, je bilo kar precej domačinov skeptičnih, češ da to ni šport za Poljansko dolino. Vendar pa se je v tem času izkazalo, da temu ni tako. Dokaz temu je predvsem množičnost, kar se je izkazalo tudi ob današnjem turnirju v belem. Prvi takšen turnir smo pripravili že leta 2001, ko smo praznovali stoletnico izgradnje prvega teniškega igrišča v Sloveniji, ki je bilo zgrajeno na bližnjem Visokem. Takrat smo dobili zamisel, da pripravimo prvi turnir v belem, za katerega veljajo pravila, da se igra na ravni tistega obdobja, ko se je igralo še bolj počasi in z lesenimi loparji. Turnir je lepo uspel in letos, ob 20-letnici tenisa v Gorenji vasi, smo se odločili, da takšen turnir ponovimo,« je še povedal Izidor Selak, ko je oblečen v belo, miril rumeno žogico.

»Ko smo pripravljali turnir v belem, nas niso skrbela primerna bela oblačila in pokrivala, bolj nas je skrbelo, kje bomo dobili primerne stare lesene loparje. Akcije so bile različne, od obiskov bolšjega sejma v Ljubljani do iskanja loparjev pri prijateljih in znancih. Štiri loparje smo dobili tudi letos na teniškem srečanju na Slovaškem, tako da smo zbrali okoli trideset loparjev, ki so dragoceni zlasti zato, ker jih je vedno teže dobiti,« je razložil Izidor Selak, ki je ob koncu turnirja zadovoljen segel tudi v roke najboljšim tekmovalcem in tekmovalkam v belem. Čeprav rezultat ni bil najbolj pomemben, sta si na koncu namreč sloves najuspešnejše dvojice zaslužila Nika Selak in Marko Pustavrh, za naj gospoda turnirja sta bila z enakim številom glasov izbrana Matej Oblak in Andrej Rezar, za naj damo Eva Selak, kot najbolj gentlemanski do nežnejšega spola pa se je izkazal Danilo Pajer.