Kmalu krožišče na Brniku

"V prihodnjem letu nas čaka začetek gradnje rondoja na Spodnjem Brniku in pločnika do Vopovelj," ob prazniku občine Cerklje na Gorenjskem napoveduje župan Franc Čebulj.

Leto je naokoli in v Cerkljah znova praznujete. Najbolj slovesno bo v petek ob odprtju zadnje pridobitve - nove kulturne dvorane. Koliko je stala investicija?

»Natančnega zneska vam ne morem povedati, ker smo kulturno dvorano oziroma Kulturni hram Ignacija Borštnika, kakor smo jo poimenovali, gradili v dveh korakih. Dvorano smo namreč zgradili že v letu 2004 v okviru gradnje prizidka k Osnovni šoli Davorina Jenka, letos pa smo vanjo še dokončno vgradili najmodernejšo odrsko in dvoransko opremo. Samo investicija v opremo dvorane je tako stala okoli 650 tisoč evrov, investicija v celotno dvorano, vključno z gradnjo, pa bi bila po moji oceni vredna približno milijon evrov. Kulturni hram Ignacija Borštnika s skoraj štiristo sedeži ni pridobitev samo za naša kulturna društva in celotno občino, temveč za širši gorenjski prostor, zato še toliko bolj žalosti, da ministrstvi za kulturo in za šolstvo v zadnjih dveh letih, ko smo urejali šolsko-kulturni prostor, kot so zunanja igrišča in kulturna dvorana, nista priložili niti prebitega centa, čeprav smo kandidirali na več razpisih.«

Kulturna dvorana ni edina pridobitev v občini Cerklje na Gorenjskem v zadnjem letu dni. Katere večje projekte ste še zaključili?

»Od lanskega do letošnjega občinskega praznika smo poleg kulturne dvorane naredili še mnogo drugega. Na področju komunalne infrastrukture so se tako investicije vodile skoraj v vseh vaseh v občini. Med njimi vsekakor izstopa dokončanje regionalne ceste Spodnji Brnik-Zgornji Brnik, pri kateri je v skoraj polovičnem deležu sodelovala tudi občina, do novih cest pa so prišli tudi na hribovitem območju. Namenu smo v tem času predali novi gasilski dom v Cerkljah, v njegovo gradnjo pa je občina vložila 931 tisoč evrov. PGD Cerklje je kasneje prispevalo izkupiček od prodaje starega doma, to je 146 tisoč evrov, vložek pa se je pretvoril v solastniški delež. V zadnjem letu smo zgradili precej primarne kanalizacije, veliko je bilo investicij tudi v športne in šolske objekte. V kratkem bomo tako pridobili dodatno nogometno igrišče v Velesovem, kjer smo uredili še parkirne prostore, pripravljamo pa tudi projekt za dograditev klubskih prostorov. Z manjšo pomočjo smo zgradili rokometno in košarkarsko igrišče na Šenturški Gori, v celoti pa smo obnovili in dogradili športna igrišča ob OŠ Davorina Jenka. Pripravili smo tudi prostorski red, ki daje možnost občanom in drugim, da gradijo na našem območju. Posebej želim poudariti, da je naša občina v zadnjih letih ogromno naredila za razvoj letališča državnega pomena. Hkrati smo dali možnost lastnikom tamkajšnjih zemljišč, da ta prodajo po tržni ceni, in tako vsaj delno popravimo krivico kmetom, ki so zaradi nacionalizacije izgubili ogromno zemlje na območju letališča. Na tem mestu ne morem iti mimo preimenovanja brniškega letališča v Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Slovenski vladi oziroma njenemu predsedniku, ki je tudi predlagal novo ime, nameravam pisno predlagati, da se v uradno ime letališča povrne kraj Brnik. S tem se bo država vsaj delno zahvalila tistim ljudem, ki so v letih od 1955 do 1965 največ žrtvovali, da je osrednje državno letališče na našem območju. Na to sem že nekajkrat javno opozoril, vendar ni bilo nobenega izziva.«

Katere investicije načrtujete v prihodnjem letu?

»V prihodnjem letu nas čaka začetek gradnje rondoja na Spodnjem Brniku in pločnika do Vopovelj. Pri tem naj povem, da še vedno niso odkupljena vsa zemljišča, saj eden od lastnikov zemljišč postavlja nemogoče odkupne pogoje tako občini kot direkciji za ceste. Vseeno upam, da bomo tudi ta problem do konca letošnjega leta rešili in v prihodnjem letu že začeli izvajati investicijo. Če ne bi bilo tega zaviranja, bi bila rondo in pločnik že zgrajena. Denar za omenjeno investicijo je bil pri ministru Janezu Božiču zagotovljen, upam da bo tudi novi prometni minister že odobrena sredstva akceptiral. Gradnja rondoja s pločnikom bo sicer stala približno 1,8 milijona evrov, od tega bo morala občina prispevati 40 odstotkov. Ker smo uspeli na razpisu za evropska razvojna sredstva in pridobili 842 tisoč evrov za obnovo Petrovčeve hiše, bomo začeli tudi to investicijo, ki bo vredna okoli 1,2 milijona evrov. Ker gre za zelo star in propadel objekt, pa se končne vrednosti investicije ne da točno napovedati. Nadaljevali bomo gradnjo kanalizacije, cest in javne razsvetljave ter obnove vodovoda na območju Cerkelj ter začeli gradnjo sekundarne kanalizacije in druge infrastrukture na Zgornjem Brniku, ne glede na to ali bomo za ta projekt prejeli kaj strukturnih sredstev. Dokončno moramo izdelati tudi vse projekte za gradnjo kanalizacijskega in obnovo vodovodnega sistema na celotnem nižinskem območju občine. S temi projekti bomo kandidirali na razpisih kohezijskega sklada. Prav kmalu bomo namreč morali iti v gradnjo kanalizacije Lahovče-Vopovlje-Spodnji Brnik. Z občino Komendo se že pogajamo o priklopu na kolektor Komenda-Mengeš-Domžale, prav tako pa se že pogovarjamo o priklopu na čistilno napravo Domžale, kjer pa od nas zahtevajo nekaj več kot sto evrov priključnine na enoto. Ob osem tisoč enotah torej to pomeni okoli 850 tisoč evrov priključnine. Kohezijska sredstva pričakujemo tudi za obnovo vodovodnega sistema Krvavec in gradnjo primarnega vodovoda Velesovo-Praprotna Polica-letališče. Enako velja tudi za kanalizacijo. Med pomembnejše projekte sodi še temeljita sanacija ceste Grad-Šenturška Gora, ki se na nekaterih delih že poseda, drugje pa nanjo pada kamenje. Seveda, če bomo imeli na razpolago dovolj sredstev, saj je pred nami veliko pomembnejša investicija – dom starostnikov. Ena od možnosti je, da k njegovi gradnji pristopimo kot soinvestitor, za kar bi potrebovali osem do devet milijonov evrov, še vedno pa si prizadevam pridobiti dodatne investitorje.«

Vodna ujma je pred tednom dni prizadela tudi vašo občino. Je škoda že ocenjena?

»Ocena povzročene škode na cestni in komunalni infrastrukturi ter na gospodarskih in stanovanjskih objektih – poplavilo je okoli dvesto različnih objektov - bo pripravljena ravno v teh dneh. Po ogledu vse škode na terenu pa že lahko povem, da je bilo zaradi plazov in spodjedanj uničenih približno 36 kilometrov občinskih cest in dobra dva kilometra državne ceste Grad-žičnica Krvavec. Uničeni so nekateri mostovi, tudi na poljskih poteh in v zasebni lasti. Škoda je tudi na gozdnih poteh, traktorskih vlekah. Po moji oceni je škode na občinskih cestah vsaj za petdeset tisoč evrov, mnogo več škode pa je na vodnih strugah, ki si jo je pristojni inšpektor že ogledal. Za sanacijo vodotokov pa bo morala poskrbeti država. Ne smemo pozabiti, da je v zadnji ujmi povsem zasulo in poškodovalo tudi krvavško zajetje, zato je bilo treba vodo prekuhavati. Poplavljene so bile tudi nekatere kmetijske površine.«