Ohranjanje zdravja s pravilno izbrano dieto

Hrana je del okolja, ki pozitivno in negativno vpliva na človeški organizem. Pozitivno takrat, ko je pravilno sestavljena. V zadnjih letih so številne raziskave dokazale, da lahko z zdravili, ki imajo nezaželene stranske učinke, zmanjšamo možnost zgodnjega odkrivanja različnih bolezni. Na koncu tudi obolelosti za rakom. Strokovnjaki pravijo, da naj bo temeljno načelo pri pripravi hrane naslednje: hrana mora biti bogata z balastnimi snovmi, vlakninami, vitamini, mineralnimi snovmi in antioksidanti. Vsebuje naj esencialne aminokisline živalskega in rastlinskega izvora in nenasičene ali polinenasičene maščobne kisline. Ko takšno hrano uživamo, ji rečemo uravnotežena prehrana. Poznana je piramida zdrave hrane, katere osnovo tvorijo žita, zlasti sveže mleta, sadje in zelenjava. Tudi sveži sokovi in čista voda so temelj zdrave prehrane. Plodovi, kot so lupinarji, in nemastno mleko so v naslednji skupini. Beljakovine dobiva organizem iz stročnic, kvasa ali iz nemastnih lahkih živalskih beljakovin (perutnina, ribe). Maščobe dobiva organizem iz nenasičenega olja, saj so številni pomembni vitamini topni samo v maščobah in jih je veliko v hladno stiskanem oljčnem in še drugih oljih.

Tako je hrana eden izmed temeljnih kamnov zdravega in zaščitnega življenja. Poleg varovalne diete, ki se pri nas že dobi, je potrebna še telesna aktivnost vsaj enkrat na dan in predvsem še psihična sprostitev. Ta znanja so že stoletja del naše kulture, a jih moramo vedno znova predstaviti. Popiti 2 dl kakovostnega rdečega vina na dan po obroku je celo priporočljivo. Priporočljiv je tudi popoldanski počitek od napornega dela. Za vse tiste, ki alkohola ne uživajo iz katerih koli vzrokov, je vsekakor idealno piti naravne sokove brez dodatnih sladkorjev in konzervansov. Popijmo dosti, a ne preveč hladne vode iz vodovoda.

Kako pripravljamo hrano

Če je le mogoče hrano nakupujmo dnevno, predvsem zelenjavo, če je nimamo na vrtu. Ne trpajmo živil v hladilnike. Kupujmo sveže meso in zelenjavo. Upoštevajmo letne čase, ker je v vsakem letnem času dovolj živil, da se lahko kakovostno prehranjujemo. Hrane ne kuhajmo preveč. Za kuharsko tehnične postopke uporabljajmo predvsem kuhanje in dušenje v lastnem soku. Če je le mogoče, hrane ne pogrevamo, če pa jo, potem naj dobro prevre, da uničimo mikroorganizme. Hrana naj bo raznolika, pestrih barv in lepega videza.

Zadnje raziskave, ki potekajo tudi pri nas, so pokazale, da že kratkoročna dieta znižuje holesterol, telesno težo in še kaj. To sem opazil tudi pri sebi, da so sedaj zdravila za zdravljenje odveč. Tako lažje nadzorujemo tudi sladkorno bolezen, krvni tlak se hitreje normalizira, za zdravljenje pa potrebujemo manj zdravil. Če se takšna dieta pridruži še rednemu nadzoru pri zdravniku, ki po potrebi doda še zdravilo, lahko dolgoročno preženemo aterosklerozo. Torej lahko na slednjo vplivamo in jo omejimo ali pa celo premaknemo bolezen na kasnejša obdobja. Lahko živimo kakovostnejše življenje. Odločitev je pri nas samih. Spremeniti moramo svoj odnos do zdravja in ga čuvati kot največjo vrednoto, ki nam je dan v življenju.

Pa poglejmo, kako je zdravnik pomagal nešteto bolnikom s čudežnim lanenim semenom in oljem.

Takole je povedal o svojem prijatelju: Moj prijatelj je med svojim šestdesetim in triinšestdesetim letom doživel tri hude srčne napade, torej vsako leto enega. Njegovi zdravniki niso imeli veliko upanja, da se bo popolnoma pozdravil. Prijateljev celotni kardiovaskularni sistem je bil zamašen z aterosklerotičnimi oblogami, ki so ovirale dotok krvi v srce. V teh letih je prijatelj močno oslabel. Izvedel je za formulo dr. Johanne Budwig. Takoj se je vključil v formulo dr. Budwigove s svojo dnevno prehrano. Vsako jutro je za zajtrk vzel eno jedilno žlico hladno stiskanega, nerafiniranega lanenega olja, zmešanega s pusto skuto. Da bi bila okusnejša, ji je dodajal različna zelišča, surovo zelenjavo ali sadje. Prijatelj je ugotovil, da bi bila jed okusnejša, da so mu kot dodatek všeč drobno naribane kumare in redkvice z nekaj sesekljanega paradižnika. Po treh mesecih, ko je prijatelj vsak dan jedel to jed iz puste skute, je opazil, da lažje diha in da bolečin ni imel skoraj nič več.

Laneno seme nekoč in danes

Od pradavnine je ta ljubka rastlina s svojim dolgim, ploščatim, elipsastim semenom slovela po svojih vlaknih, iz katerih še danes izdelujejo platno in po bogatem olju, ki ga pridobivajo iz njenih semen.

Stari Grki so uporabljali rjava, bleščeča se semena kot naravni vir proteinov v prehrani. Njihovi potomci, ki so se razširili po vsej Evropi, so to tradicijo prinesli s seboj. Rastlina lepo uspeva v zmernem podnebju. Poznali so jo v stari Indiji in delih Rusije, prav tako pa tudi v Južni Ameriki in v prvih ameriških kolonijah. Srednjeevropejci še posebej cenijo zdravilne lastnosti te izredne rastline.

Kdo je dr. Johanna Budwig? Kot ste izvedeli, je dr. Budwigova odkrila, da je prava kombinacija esencialnih maščobnih kislin (le-te učinkujejo in delujejo v olju iz lanenega semena) čarobna formula za premagovanje raka in drugih boleznih maščobne degeneracije. Dr. Budwigova je nemška biokemičarka, znana in spoštovana po vsem svetu.

Na osnovi predhodnih ugotovitev njenih kolegov (omenjenih v prejšnjem poglavju) pred tremi desetletji je dr. Budwigova začela raziskovati probleme maščobne degeneracije. Ker ni bilo na voljo medicinskih raziskovalnih tehnik, ki jih je potrebovala za analizo, ki jo je želela opraviti, jih je razvila sama. Zahvaljujoč prizadevanjem dr. Budwigove lahko sedaj izoliramo in identificiramo elemente v kapljici krvi. Bila je na poti k rešitvi skrivnosti presnove maščob in blizu neverjetnemu dosežku v medicinski znanosti.

Tako je dr. Budwigova začela zbirati in skrbno analizirati tisoče vzorcev krvi, tako od zdravih kot od hudo bolnih ljudi. Podatki zbrani iz teh vzorcev so pokazali, da v krvi hudo bolnih (vključno z rakom, diabetesom, predrakavo stopnjo obolenja jeter) vedno brez izjem, manjka ena izmed pomembnih esencialnih maščobnih kislin (linolna kislina). Pokazale so se tudi druge pomanjkljivosti. Manjkali so tudi fosfatidi (ki so potrebni za normalno delitev celic) in albumin (lipoprotein, ki sodeluje pri nastajanju krvi).

Kaj naj bi jedli še ob takih priložnostih: Zelenjava: naj ne bo prekuhana, uporabimo zelenjavo z domačih vrtov, tehnologija pripravljanja naj bo kuhanje in dušenje. Meso: le lahke vrste rib, perutnino in po možnosti domačega zajčka pripravljenega kot na fotografiji spodaj. Sladke jedi z malo sladkorjev, uporabljamo naravno zgoščeni jabolčni sok ali rjavi sladkor, ki se precej uveljavlja v kuharstvu. Sadje: Dobro oprano sadje čez dan, predvsem grozdje in domača jabolka, ki jih dobro prežvečimo.

Pa dober tek.