Kako resnica ne sme postati laž

V Gorenjskem glasu z dne 31. julija 2007 je bil objavljen moj prispevek »Miting v spomin na požig Kokre«. V članku nisem omenjal imen, saj nisem imel namena nikogar osebno užaliti, tudi poštenega partizanskega odpora ne, ampak le na kulturen način opozoriti na grobo zlorabo vojnih dogodkov za današnje politične potrebe. V podporo napisanim mislim sem prejel nešteto odobravanj poštenih ljudi, žal pa tudi nizkoten javni osebni napad, ki zaradi primitivnega nivoja pisanja niti ne zasluži odgovora. Kljub temu sem se po neštetih izrazih spodbude odločil, da na to provokacijo, v kateri razpoznam tudi stavke enega redkih Kokrjanov, ki mu resnica še ni odprla oči, le odgovorim.

Slovenci imamo zelo uporaben rek »Če stopiš mački na rep, zajavka«, ki se je tudi tokrat potrdil v praksi. Zajavkala, bolj zacvilila, je namreč mačka z imenom Marjan Gorza. Hvala vam tov. Gorza za obširen prispevek, ki na tako značilen način odraža in ponazarja kulturni nivo in razmišljanja zagovornikov pretekle enopartijske diktature, kar se odraža v naslednjih dejstvih vašega pisanja:

1.) Postavljate se v vlogo partijskega razlagatelja zveličavne resnice o Kokri. O njej kot tujec »veste veliko več«, kot vemo domačini sami, več kot so doživljali naši starši, sorodniki in krajani. Take govore in razlage, prirejene za ohranjanje privilegijev, diktature in pranje možgan smo od zgoraj dobivali v Kokro vsa povojna leta in z letošnjim mitingom lepo nadaljujete to partijsko tradicijo.

2.) Znova ponavljate in nizkotno izkoriščate okupatorjevo nasilje nad civilnim prebivalstvom za današnje politične potrebe, ne vprašate pa se o vzrokih zanje. Vsako drugačno mnenje po znanem partijskem scenariju ožigosate za laž, avtorja pa razglasite za razrednega sovražnika.

3.) Ker se niste sposobni pogovarjati z argumenti, na civiliziran način, ste se poslužili starega preizkušenega partijskega recepta diskreditacije in osebnega napada na posameznika, ki si upa povedati resnico. Tudi vaše obtožbe, tov. Gorza, so podoben konstrukt, kot ga je v partijski diktaturi zrežiral komunistični sistem za nešteto poštenih Slovencev in mnoge od njih tudi zverinsko pomoril. Takim konstruktom smo proti največjim imenom slovenske samostojnosti priča v aktualnih medijskih gonjah tudi danes. Namesto da bi ljudem ponudili konstruktivne in boljše predloge, ki pa jih očitno vaša opcija ne premore, se v boju za oblast in vrnitev starih privilegijev uporabljajo najbolj podle metode podtikanj. Najina diskusija, tov. Gorza, na lokalnem nivoju, ne bo naredila družbi ne velike koristi in ne velike škode, način, ki se ga poslužuje vaša opcija na državnem nivoju, pa dela težko pridobljenemu napredku in ugledu Slovenije in vsem Slovencem veliko mednarodno škodo. Ob takih nizkotnih potezah ultralevičarske struje, ki jo poosebljate tudi vi, zardeva celo vaš partijski šef, ki se sicer močno trudi spremeniti balkanske manire svojih članov in jih naučiti vsaj delček evropske politične kulture, za kar mu gre posebno priznanje. Žal se mi zdijo, ob ljudeh vaše branže, tov. Gorza, njegovi napori skoraj brezupni.

4.) Nevoščljivi ste mi za vse osebne dosežke, ob delu pridobljeno izobrazbo, pa tudi za vse javne pridobitve v Kokri. Pa vendar na oboje gledam s ponosom in zadovoljstvom. Naj vam povem, da so plod trdega in poštenega dela in ne trosenja praznih besed po mitingih. Kam vodi prazno govoričenje, smo spoznali v zadnjih 50 letih, ko je komunistični sistem »pokuril« po vojni nakradeno premoženje in bankrotiral. Katere vaše dosežke poleg vaše primitivne nevoščljivosti in demagoških govorov lahko pokažete vi, tov. Gorza? In kaj iz svojega žepa ste vi prispevali za skupno dobro? Ljudje vašega kova znajo od države veliko zahtevati in ji le malo dati.

5.) Za vas obstajata samo dve vrsti ljudi, bogati in revni. To je tipična razredna ideologija, na stopnji družbenega razvoja nekaterih južnoameriških indijanskih družb. Taka ideologija je po vojni najprej izkoristila in izropala uspešni slovenski podjetniški in trdni kmečki sloj, nato pa nagnala v tovarne za tekoče trakove žensko populacijo in jo oropala zdravja in materinstva. K sreči je večina Slovencev to stopnjo ideološkega razmišljanja in družbenega razvoja prerasla. V Ustavi RS imamo zapisano načelo socialne države. Globoko se z njim strinjam, družba naj z veliko mero posluha poskrbi za pomoči potrebne, bolne in ostarele, vsekakor pa naj to ne daje pravice delomrznežem, kriminalcem in lenuhom, da bi živeli na račun in na žuljih dela poštenih ljudi.

Na vse vaše osebne žalitve in laži na tem mestu ne bom odgovarjal, razmišljam, da bi se o njih pogovorila na sodišču. Ker pa vaše pisanje žali tudi druge, naj vseeno nekatere vaše navedbe komentiram.

V svoji nizkotni naravi ste se spravili celo na mojega pokojnega očeta. Res je, kar ste zapisali, da je bil med partizani tudi moj oče, na kar sem ponosen, vendar ni nikdar prevzel partijske knjižice, na kar sem ponosen še posebej. Res pa je tudi, da mi je prav goreča očetova predanost domovini in Slovenstvu odpirala oči o strahotni zlorabi domoljubne zavesti Slovencev za delanje in vzdrževanje komunistične revolucije. Oba veva, da so tudi v drugih evropskih državah (Belgija, Nizozemska, Francija ...) delovala odporniška gibanja, katerih plemeniti značaj ni umazala komunistična revolucija. V teh državah odpora ni organizirala nobena politična opcija z namenom krvavega prevzema oblasti, kakor se je to žal zgodilo pri nas. V teh državah se je demokratični sistem nadaljeval, žrtev je bilo neprimerno manj, vojni veterani so spoštovani državljani, predvsem pa je bil tem narodom prizanesen krut ideološki razkol, državljanska vojna in vojni ter živalim, kaj šele človeka, nevredni povojni bratski pomori sonarodnjakov, katerih grobišča so posejana po celi domovini. Pomilujem ljudi, ki jim je komunizem tako temeljito opral možgane, da sami še danes niso sposobni samostojnega kritičnega pogleda na diktaturo, ki je slovenskemu narodu poleg najgrozovitejših pomorov med vojno in po njej prinesla tudi strahoten ekonomski, infrastrukturni, miselni in razvojni zaostanek za drugimi evropskimi narodi ter pomorila nekajkrat več ljudi kot fašizem in nacizem skupaj. Žal velja to tudi za naš, slovenski prostor.

Glede parcel na Polani pa naj povem, da ste, tov. Gorza, zelo slabo poučeni. Parcel je še enkrat toliko, kot ste navedli, dve od njih sem s svojimi prihranki res pomagal kupiti svojima otrokoma, kje, kdo, kdaj in za koliko jih je lahko kupil, pa v demokratičnem svetu izključno odloča lastnik. Gre pa vse spoštovanje in priznanje lastniku, da prednosti ni dajal denarju in dobičku, ampak je bil njegov osnovni plemeniti moto najprej zadovoljiti potrebe mladih družin Kokrjanov, ki prav vse stroške pridobivanja potrebne dokumentacije in urejanja nosijo sami. V letošnjem proračunu občine pa v nasprotju z vašo trditvijo za namen Polane žal ni prav nobenega centa, kar je spet eden vaših konstruktov. Ne razberem pa vašega motiva za pisanje o tem. Ali je to le vaša zavist ali pa je to nostalgija po vrnitvi starih časov, ko so si revolucionarna oblast in tisti, ki so bili med enakimi še bolj enaki, za svoje potrebe kmečko zemljo in podjetja lahko brez plačila kar sami vzeli.

Zadnjih lokalnih volitev pa, tov. Gorza, na vašem mestu ne bi več omenjal, saj so za vašo opcijo največja katastrofa doslej. V občinskem svetu nimate niti enega svetnika. Na svoje rezultate sem pa kar ponosen, saj so mi, čeprav kandidatu za župana iz obrobja občine, volivci namenili ne nekaj odstotkov, ampak štiriinpolkrat več glasov kot vašemu, ki pa ga sicer sam osebno cenim. Očitno mu je prav vaša javna podpora odvzela glasove. Da pa ste me spomnili, da sem občinski svetnik že kar nekaj mandatov, izvoljen po večinskem sistemu, ko občani volimo ljudi in ne stranke, sem vam pa hvaležen in ne vem, v čem najdete vi slabe strani tega dejstva.

Sredstva, ki sem se jim odpovedal kot podžupan, pa niso porabljena samo na cesti k Suhadolniku, ampak so precej enakomerno razdeljena po dolini Kokre. Njihova razdelitev pa je bila vedno podprta s sklepi krajevnega odbora. Naj vas pa vseeno poučim, ker tega kot tujec ne veste, da je cesta k Suhadolniku daleč najbolj obremenjena javna pot v KS Kokra. Ta cesta predstavlja glavni pristop v osrednje Kamniške Alpe s kranjske strani, tako da ob lepih koncih tedna naštejemo pri Suhadolniku tudi do sto avtomobilov. Pa tudi dve družini, trije majhni otroci in dve službi v dolini sta dodatno narekovali potrebo po popravilu. Želel bi, da bi se nekoč našla sredstva in bi asfaltirali ta in tudi vse druge dostope do gorskih kmetij, ki nam negujejo in ohranjajo značilno slovensko krajino. Vašo podlo naravo pa izdaja dejstvo, da ste tudi plemenita dejanja sposobni umazati z lažmi in da za to ne izbirate načina, kadar gre za obrambo komunistične revolucije.

Vedno bom zavračal grobo zlorabljanje vojnih dogodkov za nadaljevanje partijskega boja za oblast, kar je miting v Kokri v očeh Kokrjanov bil. Zadosti pove že dejstvo, da se ga ni udeležila večina preživelih kokrških žrtev in tudi ne preživelih udeležencev NOB. Z veliko mero občutka za kokrško stvarnost smo v nekaj zadnjih letih domačini sami uspeli na sv. mašo in ob grob talcev pritegniti »oba ideološko« razdvojena pola. Bojim se, da ste stare rane vojne in povojne razdvojenosti in sovraštva v Kokri spet odprli, kar je bil in je očitno tudi vaš namen. Na tem je namreč slonela partijska diktatura. Sprava, sloga, prijateljstvo ter pogled v prihodnost ogrožajo vašo pozicijo, zato tudi na državnem nivoju tako zavirate vsak premik k civilizirani ureditvi pri pripravi vojnih zakonov in zaprtju tega temačnega lista zgodovine slovenskega naroda. Nič nimam proti vašim piknikom, bodite hvaležni, da je družba toliko bogata, da jih lahko prirejate, vendar pri tem ne zlorabljajte vojnih grozodejstev. Bodite hvaležni demokratični družbi, da vam še naprej zagotavlja dobršen kos davkoplačevalskega denarja v državnem proračunu. Mnogi pošteni borci in domoljubi ga še kako zaslužijo, premnogi pa ga dobijo na njihov račun. V preteklih desetletjih je komunističen eksperiment naredil slovenskemu narodu preveč nepopravljive škode, zato z njegovimi metodami ne blatite legitimno izvoljene oblasti in ne zavirajte napredka mlade slovenske demokracije.

Tov. Gorza, naj vam z gotovostjo zatrdim, da bo vaši organizaciji zgodovina dala priznanje le, če se boste uspeli transformirati v ideološko neobremenjeno in nevtralno veteransko organizacijo in boste uspeli potegniti jasno ločnico med domoljubnim odporom proti okupatorju in komunistično revolucijo. Tako organizacijo bom tudi sam iskreno podprl. Vaše pisanje, tov. Gorza, pa je močan zasuk k poveličevanju revolucije in prepričan sem, da tak pristop zavrača tudi večina vaših članov, iskrenih domoljubov, ki želijo domovini Sloveniji dobro in ki dajejo prednost njenemu napredku. Tudi njihovo domoljubno zavest prenehajte zlorabljati!

Sam sem mnenja, da bi spominske slovesnosti morala organizirati legalna, na demokratičen način izvoljena občinska politika, pa naj bo katerikoli barve. Le tako bodo take slovesnosti združevale in ne ločevale. Le to je garancija, da bodo spomini na vojne grozote in povojne delitve postale opomin vsem prihodnjim rodovom, da se več ne ponovijo.

Stane Bergant

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 17. september 2013 / 07:00

Gorenjski glas, št. 74

Gorenjski glas, 17. september 2013, št. 74

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / četrtek, 14. april 2016 / 14:22

Žur na sejmu

Spomladanski kmetijski sejem v Komendi, ki je potekal pretekli konec tedna, je v dobršni meri zaznamoval tudi spremljevalni zabavni program, ki je zadovoljil vse ljubitelje domače glasbe.

Razvedrilo / četrtek, 14. april 2016 / 14:21

Avsenikove melodije

V Kristalni dvorani loškega Sokolskega doma je Škofjeloški oktet tokrat poskrbel za prav poseben koncert: polno dvorano so navdušili s priredbami Avsenikovih zimzelenih skladb.

Jesenice / četrtek, 14. april 2016 / 13:05

Ponovna javna dražba znamke HK Jesenice

Jesenice – Ker januarska javna dražba, na kateri so za 25 tisoč evrov prodajali znamko Hokejski klub (HK) Jesenice, ni bila uspešna, je Okrožno sodišče v Kranju razpisalo novo dražbo. Tokrat je izk...

Bled / četrtek, 14. april 2016 / 13:02

Kup težav pri upravljanju voda

Na tokrat že 21. srečanju so se v soboto na Bledu zbrali predstavniki turističnih društev objezerskih oziroma obvodnih krajev, saj po novem vključujejo ne samo kraje ob jezerih, ampak tudi drugih voda...

Gospodarstvo / četrtek, 14. april 2016 / 12:55

Predavanje o odnosih v družini

Adergas – Društvo kmečkih žena Kranj in kmetijska svetovalna služba bosta v soboto, 16. aprila, ob 20. uri pripravila v dvorani KUD Adergas predavanje o odnosih v družini. Predaval bo dr. Christian...