Peršmanov muzej v dolini Lepene nad Železno Kaplo

Med sosedi 55

Za mostom preko potoka Bela/Velach na začetku Železne Kaple z jezerske strani je odcep ceste v dolino Lepene/Lepenn, ki se končuje pod pobočjem Pece. V dolini, ki je dolga nad deset kilometrov, po njej pa si sledijo vasi Lepena/Lepenn, Koprivna/Koprein Sonnseite in Pod Peco/Koprein Petzen, živijo zavedni Slovenci. Veliko jih sodeluje v kulturnem in tudi političnem življenju Železne Kaple. V dolini so bili doma znani koroški Slovenci, ki so delovali za ohranitev slovenske kulture v tem delu Koroške, sodelovali pri ustanavljanju kulturnih društev in se med drugo svetovno vojno vključevali v boj zoper nacizem, kot partizani ali kot aktivisti na terenu. Največ partizanov na Koroškem je bilo prav iz območja občine Železna Kapla. Najbolj znana sta bila narodni heroj Franc Pasterk-Lenart in Karel Prušnik-Gašper, sedanji predsednik Zveze koroških partizanov pa je prav tako rojak iz Železne Kaple Peter Kuhar, ki pravi, da je največje zlo pozaba nasilja, ki so ga preživljali Slovenci na Koroškem med drugo svetovno vojno in tudi po njej. Na Koroškem je nad 50 partizanskih spomenikov, ki so za nekatere še 60 let po koncu druge svetovne vojne moteči. V preteklosti jih je bilo precej poškodovanih ali celo razstreljenih.

Eden od najpomembnejših partizanskih spomenikov na Koroškem je Peršmanova domačija Pod Peco, na koncu doline Lepene. Hiša je muzej, na kar obiskovalca opozarja tabla »Muzej pri Peršmanu – Peršman Museum«. Hiša je spomin na tragedijo Peršmanove oziroma Sadovnikove družine 25. aprila leta 1945. Pripadniki nemške SS-enote so ubili sedem Sadovnikovih otrok, starih od enega do 12 let, mamo Ano in očeta Luka, staro mamo Frančiško in teto Katarino, hišo pa so požgali. Koroški Slovenci so s pomočjo Slovenije in Korošcev, ki so se zavedali pomena boja proti nacizmu za nastanek sedanje Avstrije hišo obnovili in v njej uredili muzej. Pred hišo pa stoji spomenik padlim partizanom osmih narodnosti na Svinjski planini. Spomenik je bil s soglasjem zaveznikov postavljen leta 1947 v Šentrupertu v Velikovcu, kjer so ga v noči z 10. na 11. september leta 1953 neznanci razstrelili. Storilcev niso nikdar našli. Zveza koroških partizanov je spomenik obnovila in ga leta 1983 postavila pri Peršmanu. Dolino Lepene obdajajo 2126 metrov visoka Peca/Petzen, 1649 metrov visoka Topica/Topitza in 1929 metrov visoka Olševa. Razen Lepene so posebnost območja Železne Kaple tudi doline Lobnik, Remšenik, Obirsko/Ebriach, Korte/Troegeren in Bela/Velach, po kateri poteka cesta na Jezerski vrh. Nekaj kilometrov pred Jezerskim vrhom je odcep ceste na Pavličevo sedlo/Paulitschsattel 1339 metrov visoko, preko katerega je najkrajša pot do Logarske doline.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / četrtek, 10. september 2020 / 14:48

Četrt stoletja beleži vesti

Tunški glas že 25 let širi lokalne vesti o dogodkih in ljudeh. Ob obletnici izhajanja glasila so vaščani pripravili tudi kulturni program.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 15. november 2010 / 07:00

Peter Vode bo snemal na Bledu

Peter Vode, fant s kitaro iz Dola pri Ljubljani, ki ga poznamo iz oddaje Slovenija ima talent, je septembra izdal prvo zgoščenko, na kateri je deset njegovih avtorskih skladb in...

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. november 2010 / 07:00

Oblikovali razvojno jedro avtomobilske industrije

V projektu SiEVA bosta sodelovali tudi podjetji Iskra Mehanizmi Lipnica in Polycom Škofja Loka.

GG Plus / ponedeljek, 15. november 2010 / 07:00

Sto let Fotografskega društva Janez Puhar Kranj (2)

Kranjčan Janez Marenčič se je priključil FK Ljubljana, kjer je ustvarjal pod vplivom starejših kolegov. V času druge svetovne vojne je beležil dogajanje kot član 9. korpusa na Primorskem. Njegovi...

GG Plus / ponedeljek, 15. november 2010 / 07:00

Šepetalnica za veter (21)

Vasilij doslej ni kaj prida verjel v duhovna razodetja, posvečene kraje ali mistične odseve. Pa ne da ne bi nikoli imel občutka, da je svetost prisotna v človeku ali pa kot taka sama d...

GG Plus / ponedeljek, 15. november 2010 / 07:00

Nagrajeni zagovorniki sožitja

Na to temo in na zagotavljanje pravic narodnostnih skupnosti, kot v Avstriji uradno imenujejo manjšine, so uglašeni zadnji aktualni pogovori v Domu prosvete v Tinjah/Tainach, na katerih so...