K lepoti ženskega telesa

S pesmimi Vladimire Rejc so v četrtek odprli razstavo malih plastik akademske kiparke Taje Lojk.

Novo razstavno sezono v Mali galeriji Likovnega društva Kranj je s svojimi deli odprla akademska kiparka Taja Lojk. Kiparka mlajše generacije, Kranjčanka po rodu, se tokrat predstavlja z malimi plastikami. V zadnjem času je v središču njenega ustvarjalnega izziva ženski akt. Presenečenje? »Niti ne, seveda delam tudi drugačne motive, a zakaj se ne bi ukvarjala tudi z ženskim telesom, ki ga najbolje poznam. Trenutno sem v obdobju, ko me zanima vse v povezavi s žensko, še posebej, odkar imam hčerko. Rada imam polne obline, ki izražajo lepoto ženskega telesa,« razmišlja Lojkova in dodaja, da jo navdihuje predvsem klasično kiparstvo, blizu so ji kiparji modernisti. Svoj kiparski realizem in klasične kiparske forme pa nadgrajuje z lastnimi elementi, ki njene stvaritve delajo drugačne. »Vsaka stvar ima svojo zgodbo, marsikatera izhaja tudi iz Vladkine poezije. Lahko bi celo rekla, da je vsaka moja skulptura pesem zase.«

S pesnico in publicistko Vladimiro Rejc se tudi skupaj predstavljata na multikulturnih dogodkih. Doslej sta jih pripravili že več kot dvajset. »Združuje naju ta kulturna večplastnost pesmi, lepa beseda na eni in njeni kipi na drugi strani. Na neki način ena drugo inspirirava pri ustvarjanju,« pravi Rejčeva, ki je izdala že več pesniških zbirk, zadnjo z naslovom Potovanje nemih obrazov prav v teh dneh. Živobarven ženski dežnik. Škropljenje svetlečih kapelj. Dvigujoče poželenje, zastrto med delci padajoče žalosti, piše Rejčeva v eni od pesmi.

»Rada delam z žgano glino, saj mi deluje najbolj prvinsko, je najbližja ženski duši. Hkrati mi material ustreza, ker zelo rada na njih delam poslikave. Včasih se preprosto ne morem upreti barvam,« je še povedala Taja Lojk, katere dela bodo v Mali galeriji na ogled do konca meseca.